Most čez Savo in Ado Ciganlijo naj bi sicer gradil mednarodni konzorcij družb Porr tehnobau und Umwelt AG iz Avstrije in DSD Brukenbau iz Nemčije.

Zakaj nihče ni omenjal SCT-ja?
Srbskim medijem se zdi nenavadno, da slovenskega SCT-ja do podpisa pogodbe v mestni skupščini nihče ni niti omenjal, čeprav je beograjska direkcija za gradbena zemljišča posel sklenila že v začetku meseca. Zato se sprašujejo, kako je lahko ob hudi mednarodni konkurenci in nedavni gradbeni aferi v Sloveniji sploh prišel do tega dela, je poročal radio Slovenija.

Pri tem izpostavljajo aretacijo predsednika uprave SCT-ja Ivana Zidarja. Iz SCT-ja so sporočili, da je po njihovih informacijah beograjska direkcija za gradbena zemljišča o postopku izbire ves čas korektno obveščala tamkajšnje medije.

118 milijonov evrov vreden projekt
Pogodba se sicer nanaša na 118 milijonov evrov vreden projekt gradnje več kot 900 metrov dolgega mostu, ki bo zaradi razsežnosti in arhitekturnih posebnosti postal novi simbol Beograda. Most naj bi močno zmanjšal gnečo v mestu. Po načrtih naj bi bil dolg 929 in širok 45 metrov. Imel bo šest prometnih pasov, dva tira, dve kolesarski stezi in dva pločnika za pešce. Most bo imel le en 200-metrski steber (pilon), potekal pa bo čez Savo in vrhove Ade Ciganlije.

Slovenska policija in tožilstvo sta po aretacijah gradbenikov omenjala tudi možnost, da bosta v zvezi s preiskavo spornega projekta gradnje letališkega stolpa na letališču Jožeta Pučnika, ki s projektom beograjskega mostu ni povezan, sodelovala tudi z organi pregona drugih držav in morda preiskavo razširila tudi v tujino. Organa sta sporočila, da v tako zgodnjih fazah preiskave ne dajeta izjav, je poročal Radio Slovenija.