Ta dogodek je ob robu posveta širšega vodstva SD-ja v Velenju napovedal predsednik vlade Pahor, pri tem pa je poudaril, da so bila pogajanja med Slovenijo in Rusijo, ki jih je vodil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, zelo zahtevna. Spomnil je tudi, da je bila načelna odločitev, da je Južni tok za Slovenijo pomembna energetska odločitev, sprejeta že v mandatu vlade Janeza Janše, tako da je zdajšnja vlada pogajanja, ki so vmes zašla v slepo ulico, le nadaljevala.

Zadnja vprašanja s Putinom razrešili v Gdansku
Zadnja odprta vprašanja v okviru pogajanj so se tako nanašala na davke, davčno varnost ruskih investicij, sedež podjetja in lastnino, Pahor in Lahovnik pa sta jih rešila na zadnjem srečanju s Putinom v Gdansku.
Južni tok bo del širšega plinovoda, ki ga bodo iz Rusije pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, tu pa se bo razcepil na dva dela. Prvi krak bo vodil čez Grčijo do južne Italije, drugi pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Skozi oba kraka naj bi letno poslali 30 milijard kubičnih metrov plina.

Z Južnim tokom varnejši pred plinskimi spori med Rusijo, Ukrajino, Belorusijo
V luči plinske krize, ki so jo že večkrat zakuhali spori Rusije, Ukrajine in Belorusije (2005, 2006, 2009), bo Južni tok odigral pomembno vlogo. Njegova trasa bo namreč speljana mimo tranzitnih držav, kakršni sta Ukrajina in Belorusija, tako da morebitni plinski spori med temi državami ne bodo tako silno vplivali na pomanjkanje plina v Evropi oz. v Sloveniji. Spomnimo, da je zaradi zadnje krize, ki se je zgodila v začetku tega leta, zmrzovalo ogromno državljanov Evrope.

Južni tok bi tako lahko pomagal premostiti tudi slovenske težave pri oskrbi z energenti, saj je praksa, da države, skozi katere poteka plinovod, od 20 do 25 let postanejo tudi odjemalke dela surovin, ki potujejo čez njihovo ozemlje. In kakšne koristi bo od plinovoda še imela Slovenija? Poznavalec razmer v Rusiji Klemen Grošelj s fakultete za družbene vede je pred časom v MMC-jevi spletni klepetalnici dejal, da bo vsekakor prejemala t. i. tranzitno rento, lahko pa se dogovori tudi za kaj drugega, "npr. cenejši plin za naše plinske elektrarne, ki bi potem lahko drago prodajale elektriko ob konicah porabe deficitarnemu italijanskemu trgu električne energije".

Slovenija plin prejema ne le iz Rusije, temveč tudi iz Alžirije
Lani je sicer ruski plinski gigant Gazprom Sloveniji dobavil 590 kubičnih metrov plina. Slovenija skupno porabi okoli milijardo kubičnih metrov plina na leto, dobiva pa ga ne le iz Rusije, temveč tudi iz Alžirije.