Plinovod je, "predvsem zato, ker smo vseskozi priče sporom med Rusijo in Ukrajino ter težavam pri dobavah plina skozi obstoječe omrežje", izjemnega pomena za države članice EU-ja, je poudaril gospodarski minister. Spomnil je na lansko plinsko krizo in opozoril, da tudi letos ne kaže najbolje. Kot je znano, se bo Južni tok v celoti izognil ozemlju Ukrajine.

Sedež podjetja, ki bo gradilo Južni tok, bo na ozemlju Slovenije, njegova lastnika pa bosta z enakovrednima deležema slovenski Geoplin Plinovodi in ruski Gazprom. Zmogljivost načrtovanega plinovoda naj bi se gibala med 30 in 60 milijardami kubičnih metrov, na krak, ki bo prečkal Slovenijo, pa bo odpadlo okoli 10 milijard kubičnih metrov plina.

Trideset let zagotovljene dobave?
Prvi oktober 2013 je skrajni rok za odločitev glede gradnje Južnega toka, saj bo sporazum, če odločitve ne bo, prenehal veljati, sicer pa velja 30 let.

Nabucco še vedno le na papirju
Vendar Slovenija svojih energetskih potreb ne bo vezala izključno na Južni tok, ampak podpira tudi druge projekte na tem področju, med njimi plinovod Nabucco, saj si država želi razpršenosti virov. Projekt Nabucco je za zdaj le "na papirju" in ni jasno, ali je zalog zemeljskega plina dovolj, medtem ko je izvedba projekta Južni tok v prednosti, saj so zaloge plina že zagotovljene.

Ena izmed želja slovenske strani je tudi, da bi plinovod Južni tok izkoristil že obstoječe slovensko plinovodno omrežje. Ali in v kolikšni meri se bo to zgodilo, bosta partnerja odločila na podlagi študije izvedljivosti, ki bo izvedena do 30. junija 2011, je pojasnil Matej Lahovnik.

Premier Borut Pahor in njegov ruski kolega Vladimir Putim bosta sporazum o Južnem toku podpisala v soboto med obiskom slovenske vlade v Moskvi.