Decembrske iskrice
Projekt Absolvent - aktiviraj in zaposli se! je nastal na predlog Študentske organizacije Slovenije, namenjen pa je izboljšanju zaposlitvenih možnosti diplomantov. Na razpis, ki se začenja jutri, se bodo lahko prijavili delodajalci iz gospodarstva in javnega sektorja ter nevladne organizacije in društva.
Ob uspešni prijavi na razpis bo delodajalec za vsakega zaposlenega diplomanta prejel dva tisoč evrov subvencije. Pogoj za to je, da se diplomant še kot absolvent usposablja od enega do šest mesecev. Nato ima absolvent pol leta časa, da diplomira, pozneje pa ga mora delodajalec zaposliti za najmanj pol leta za polni delovni čas.Vabljeni k branju:
(Ne)zaposlenost: prihajajo diplomanti in absolventi
Država je za to namenila 2,7 milijona evrov. Subvencijo sicer načrtujejo za 600 diplomantov, 141 letos, 459 pa drugo leto. Na Zavodu RS za zaposlovanje številk sicer niso želeli komentirati, nam je pa predstavnica za stike z javnostjo na zavodu Tanja Podobnik Zec dejala, da "bodo ukrep spremljali in se po potrebi prilagajali".
Poleg aktivnih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja poznamo še dve možnosti, ki jih omogoča država. K pasivnim ukrepom se štejejo denarna nadomestila za brezposelne, v te namene bo v letu 2009 šlo skupno 180 milijonov evrov. Zaradi krize je vlada vpeljala še interventne ukrepe (subvencioniranje polnega delovnega časa in subvencioniranje nadomestil za delavce na čakanju), za to pa bo porabila 230 milijonov evrov.
Vzbodbude za zaposlitev dolotrajno brezposelnih
Še en aktualen ukrep je spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih. Na javni razpis Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih 2009/2010 se bodo lahko prijavili tržno ali netržno usmerjeni izvajalci. Delodajalci bodo dobili subvencijo v višini 15 tisoč evrov, če bodo zaposlili dolgotrajno brezposelno osebo za najmanj poldrugo leto za polni delovni čas. Na ta način naj bi zaposlili 1.000 oseb.
Aktivnih ukrepov kar nekaj
Najpogostejši načini aktivnega spodbujanja zaposlovanja pa so sicer institucionalno usposabljanje, pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, javna dela, usposabljanje na delovnem mestu in samozaposlovanje.
Prav za samozaposlovanje je v zadnjem času največ zanimanja. V primerjavi z lanskim letom je bilo podeljenih kar desetkrat več subvencij, v letošnjih prvih sedmih mesecih se je namreč v ta program vključilo 2.667 ljudi. Na Zavodu za zaposlovanje RS so s tem zadovoljni, in kot navajajo, okoli 70 odstotkov prejemnikov je samozaposlenih še dve leti po pridobitvi subvencije.
Bi radi izvedeli, kako je z vključevanjem v programe aktivnega zaposlovanja?
Pogoje najdete tukaj.
Dva projekta sta se ravno iztekla
Podoben program, ki se je iztekel konec julija, je bil Zaposli.me, za katerega so dobili 2.375 vlog delodajalcev, v okviru tega program pa se je že zaposlilo 912 ljudi, država pa je izplačala 2,4 milijona subvencij. Precej zanimanja je bilo tudi za spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas. Na Zavod je do konca julija prispelo 1.133 vlog, zaposlilo se je 444 ljudi, državo pa je to stalo skoraj 670 tisoč evrov.
Dva interventna ukrepa
A aktivno spodbujanje zaposlovanja ni edina možnost. Da bi kljub krizi ljudje ohranjali svoja delovna mesta, država že izvaja nekaj interventrnih ukrepov - subvencioniranje polnega delovnega časa in subvencioniranje nadomestil za delavce na čakanju, temu pa je namenila kar 230 milijonov. Do 28. avgusta se je za subvencioniranje delovnega časa prijavilo 701 podjetje (60.939 delavcev), za povračilo plače pa 211 podjetij, kar zajema 8.951 delavcev. Do zdaj je država sicer izplačala 15 milijonov. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so s tema ukrepoma ohranili okoli 15 tisoč delovnih mest.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje