Naj najprej malce osvežimo spomin. Predsednik Evropske komisije (EK) Jean-Claude Juncker je konec leta 2014 z velikim pompom oznanil načrte za zagon Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki naj bi dal zagon naložbam v od krize utrujenem in z birokracijo obremenjenem evropskemu gospodarstvu. Od začetka krize do leta 2014 so naložbe v Evropi namreč upadle za 15 odstotkov.

Po Junckerjevem načrtu naj bi v treh letih z začetnim vložkom 21 milijard evrov – od tega je za 16 milijard evrov jamstev, ki jih krije evropski proračun, pet milijard evrov pa je v mošnjiček primaknila Evropska investicijska banka (EIB), ki tudi odobrava in financira projekte, vodi pa jih Evropski investicijski sklad (EIF) – zagnali dobre projekte, ki bi nato privabili še 15-krat toliko zasebnih naložb. Skupaj naj bi bilo torej ustvarjenih 315 milijard evrov naložb, večji del naj bi očitno nosil zasebni sektor, zato je pri projektih pogoj, da morajo biti komercialno zanimivi tudi za zasebne vlagatelje.
Dvomi o uspešnosti Junckerjevega projekta
Učinkovitost EFSI-ja je tudi predmet današnje razprave evropskih poslancev, kjer se porajajo dvomi o njegovi dejanski koristnosti in o tem, da gre zgolj za novo embalažo obstoječega dodeljevanja denarja. A EK vztraja, da je sklad uspešen, zlasti na področju malih in srednjih podjetij (MSP). Zaradi domnevne uspešnosti ga ob tem želi raztegniti čez prvotno načrtovana tri leta ter okrepiti dejavnosti na področju MSP-jev. Ali je to res zaradi (ne)uspešnosti, bo sicer pokazal šele čas. Poleg tega razmišljajo tudi o širitvi modela EFSI-ja v razvijajoče se države.

In kakšni so torej rezultati po nekaj manj kot letu dni? V zvezi s tem je Evropska komisija prejšnji teden izdala poročilo, ki razdela vlaganja v posamezne sektorje in financiranje projektov. Po podatkih EIB-ja je bilo od začetka marca 2015 odobrenih 62 projektov v 15 državah in v petih konzorcijih več držav članic. A doslej je bila pogodba o dejanskem financiranju podpisana le za 16 projektov v devetih državah in šestih sektorjih – kmetijskem, digitalnem, energetskem, okoljskem, raziskovalnem in socialnem.
Britanci pobrali zajeten del pogače
Daleč največji sektor je z 29 odstotki vseh projektov energetski. Tu je trenutno podpisanih osem projektov v petih državah v vrednosti 1,8 milijarde evrov, za katere pričakujejo, da bodo prinesli še 6,4 milijarde evrov dodatnih sovlaganj. Poleg tega je odobrenih ali pregledovanih še 14 projektov, ki naj bi privabili še dodatnih 27,3 milijarde evrov vlaganj.
V tem sektorju ima daleč največji delež Velika Britanija, ki je za postavljanje novih vetrnih polj dobila 609 milijonov evrov in še 478 milijonov za opremljanje domov s pametnimi števci. Potem so tu še projekti širjenja plinovodov v Španiji, širjenje vetrnega polja v Belgiji, izkoriščanje obnovljivih virov in distribucija elektrika na Danskem ter majhni in srednje veliki projekti obnovljivih virov energije in energetska obnova stavb v Franciji, katerih vrednost se giblje med 75 in 450 milijoni evrov.

Opaziti je tudi kar nekaj podvajanj projektov. Pri raziskavah in razvoju, ki s 23-odstotnim deležem projektov pomeni drugi največji sektor, so do zdaj financirani trije projekti v štirih državah - posodobitev italijanske jeklarne in raziskave na področju alzheimerjeve bolezni v Španiji, oboje je financirano v vrednosti 100 milijonov evrov, gradnja nove tovarna celuloze v Äänekoskiju na Finskem v znesku 75 milijonov evrov ter razvoj novih mesnih in mlečnih proizvodov v Grčiji, za kar bo šlo 15 milijonov evrov. Financirani projekti naj bi privabili še za 1,7 milijarde evrov zasebnega kapitala, vsi trenutno predvideni projekti pa še dodatnih 2,1 milijarde evrov.

Iznajdljive države in napihnjene številke
Ampak tu se pojavi precejšnja napaka v ocenah EK-ja, kolikšen bo multiplikativen učinek. Vsi štirje projekti so namreč financirani v več kot enem sektorju. Jeklarna je tako pridobila še 100 milijonov evrov financiranja v sektorju okolje in učinkovitost virov, v istem sektorju pa si je 75 milijonov zagotovila tudi tovarna celuloze v Äänekoskiju in še 75 milijonov evrov v sektorju kmetijstvo. Španci so si prav tako zagotovili še 100 milijonov evrov v sektorju socialna infrastruktura, Grki pa še 15 milijonov v sektorju kmetijstvo.

Kot primer napake ocene navajamo finsko naložbo. Ti predvidevajo, da bo njihova nova tovarna v celoti pritegnila za 1,2 milijarde evrov naložb, to številko pa EK pri svojih napovedih upošteva v celoti za vsak sektor, kamor je bil projekt prijavljen, oz. trikrat (se pravi 3*1,2 milijarde, in ne zgolj enkrat, ali recimo 1,2 mrd./3). Tu je torej že upravičeno vprašanje o utemeljenosti optimističnih napovedi Junckerja in ekipe.

Na tretjem mestu sta po velikosti digitalni in prometni sektor s po 13-odstotnim deležem projektov. Doslej še niti en projekt v prometu ni bil deležen pogodbe o financiranju, ocenjujejo pa še 11 projektov za dve milijardi evrov, ki naj bi privabili za 5,7 milijarde evrov novih naložb.
V digitalnem sektorju pa si je do zdaj en projekt zagotovila le Italija, pa še za tega ne piše, koliko denarja bo dobil. Gre za nadgradnjo širokopasovnega omrežja s hitrostmi minimalno 50 Mbps. A uradniki v Bruslju pričakujejo še 3,7 milijarde evrov dodatnih naložb za celotni sektor.

Zadnje mesto si delita sektorja okolje in učinkovitost virov ter socialna infrastruktura s po devetodstotnim deležem. Kot že rečeno, so v sektorju okolje trije financirani projekti, prej omenjeni jeklarna in tovarna celuloze, poleg teh dveh pa še francosko-belgijski projekt, ki je dobil 30 milijonov. Za kaj, ni napisano. Naj bi pa ti trije projekti vlagatelje premamili do te mere, da bodo vanje vložili toliko, da se bo končna številka ustavila pri več kot 1,5 milijarde evrov.
Pri socialni infrastrukturi pa so podpisani trije projekti v treh državah v skupni vrednosti 340 milijonov evrov - poleg španskih raziskav alzheimerjeve bolezni je tu še britanska 170-milijonska bolnišnica za učenje in 70-milijonska irska naložba v gradnjo zdravstvenih domov. Po pričakovanjih EK-ja naj bi ti projekti sprožili še za 877 milijonov vlaganj, skupaj pa naj bi projekti v tem sektorju sprožili za okoli 1,6 milijarde evrov vlaganj.

Tu je še kmetijski sektor, kjer sta v tem trenutku financirana le dva projekta – prej omenjena grški in finski.

Ostali dokaj praznih rok
Slovenije med velikimi projekti ni. Je pa država iz EFSI-ja dobila 8,1 milijona evrov posojil za srednja in mala podjetja. Teh osem milijonov naj bi sprožilo za skoraj 388 milijonov evrov dodatnih naložb, od katerih naj bi imelo koristi 1.500 srednjih in malih ter zagonskih podjetij, je še razvidno iz poročila komisije.