Sorodna novica V Tešu primanjkuje lignita. Z zimo pričakujejo "največjo" energetsko krizo.

Če ne bo nepredvidljivih dogodkov, z dobavami energentov ne bo težav, mirijo pristojni. Cene goriv in zemeljskega plina je sicer vlada že omejila. Na prvi popočitniški seji pa namerava vlada, kot je napovedal premier Robert Golob, predstaviti pogoje za draginjski dodatek in podlage za možnost izplačil podjetjem, ki so se jim stroški energentov povečali za več kot dvakrat, v praksi pa za od petkrat do sedemkrat.

Da je vse dražje življenje že zarezalo v družinske proračune in da se povečuje skrb pred ogrevalno sezono, se kaže v številnih prošnjah za pomoč, ki jih od ljudi prejemajo centri za socialno delo. Najranljivejši v družbi si lahko obetajo dodatek, ki bo izplačan decembra. Vlada bo namreč po napovedih premierja Goloba v četrtek predstavila pogoje za dodatek, hkrati pa oblikovala evropsko dovoljene podlage za državno pomoč podjetjem, ki imajo visoke stroške energentov. V načrtu je tudi prehranski dodatek, a najprej bo vlada počakala na učinke reguliranih cen energentov in košarice cen prehranskih izdelkov.

"Pričakujemo, da se bodo prvi učinki z vidika omejevanja rasti cen v septembru že poznali vključno z učinki na inflacijo, to je naš načrt. Čas bo pokazal, ali smo pravilno načrtovali, ukrepali ali ne," je povedal premier.

Sorodna novica Golob: Energetskemu dodatku bo morda sledil tudi prehranski

Ni razlogov za preplah

Glede dobav električne energije pristojni za zdaj pravijo, da ni razlogov za preplah. Slovenske hidroelektrarne so sicer zaradi pomanjkanja padavin letos proizvedle polovico manj električne energije kot v enakem obdobju lani. Direktor Gen energije Blaž Košorok je ob tem opozoril, da je položaj zahteven. "Precej pod planom, kar pomeni še dodatno zahtevno situacijo za nas, da na trgu kupujemo to manjkajočo energijo," je povedal.

S tem se povečuje odvisnost Slovenije od uvoza in izpostavljenost tveganjem na evropskem trgu z elektriko, kjer elektriko proizvajajo tudi iz zemeljskega plina. Glede oskrbe z zemeljskim plinom pa bo naša država, ker nima lastnih skladišč, v primeru prekinitve rednih dobav odvisna predvsem od Italije in Avstrije. Sporazum o solidarnostni izmenjavi plina z Italijo je podpisan, z Avstrijo, iz katere Slovenija dobi večino plina, še ne. Oskrba s plinom je za zdaj nemotena. Tisto, kar skrbi, je, da bo Rusija ustavila dobave plina v Evropo.