Foto: EPA
Foto: EPA

Dlje trajajoči spor v Ukrajini bo zniževal gospodarsko rast in zviševal inflacijo, je v pogovoru za Radio Slovenija rezultate stresnega testa povzela vodja analitskega centra pri Banki Slovenije Arjana Brezigar Masten. "Tu sta pomembna predvsem dva kanala. Prvi je izpad tujega povpraševanja, drugi so pa višje cene energentov in drugih surovin," je pojasnila.

Po prvem scenariju bi se tuje povpraševanje znižalo za en odstotek, izpad menjave z Rusijo za tretjino in cene nafte bi se povečale za osem odstotkov, cene elektrike in plina pa za 20 oziroma 25 odstotkov. "Tovrstni šoki bi letos lahko znižali rast BDP-ja za nekaj več kot 0,4 odstotne točke. Medtem ko bi bila rast cen izrazitejša in bi se lahko izrazila v dodatnem pospešku inflacije za približno odstotno točko," je dejala vodja analitskega centra.

To je osnovni scenarij, izključen ni niti ostrejši. S 3-odstotnim zmanjšanjem tujega povpraševanja, celotnim izpadom menjave z Rusijo in skokom cen energentov za 50 odstotkov. "Vpliv na cene bi bil tu do nekje dveh odstotnih točk in minus ena na rast BDP-ja," ugotavljajo na Banki Slovenije. Posledice bi občutili predvsem z zvišanjem povprečne inflacije nad pet odstotkov. "Če bi prišlo do enega od teh dveh scenarijev, bi lahko bila inflacija nad petimi odstotki," je dejala Arjana Brezigar Masten.

Tudi gospodarska rast bi bila okoli pet odstotkov. Po lanski izjemni rasti, namreč prvotno štiriodstotno napoved popravljajo navzgor, vendar bo popravek manjši, kot so pričakovali pred vojno v Ukrajini. V ospredju je torej šok prek višje inflacije, saj zamaje zaupanje, ki se na finančnih trgih kaže tudi v povečevanju pribitkov na državne obveznice.