Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ponavlja, da so kohezijska sredstva namenjena zmanjševanju razvojnih razlik in tako mora ostati. "Upoštevati je treba načelo deljenega upravljanja oziroma pristojnost države članice, da odloča o naložbah. Vlada ni sprejela še nobenega ukrepa, s katerim bi posegla v kohezijska sredstva. Če se preusmerjanju sredstev ne bo mogoče izogniti, pa se Slovenija nagiba k temu, da sredstva namenimo programu strateške tehnološke platforme za Evropo STEP oziroma tistim industrijam z visoko dodano vrednostjo, kjer je možna dvojna raba, torej za vojaške in civilne namene."

Evropski poslanec in profesor na Fakulteti za družbene vede Vladimir Prebilič se ne strinja s kompromisi. "Evropsko unijo bolj kot zunanji sovražniki ogrožajo notranje napetosti in te so v veliki meri povezane z neenakostjo. Obrobne regije Unije so najmanj razvite in tam skrajne politične stranke dosegajo najvišje deleže. Krčenje kohezijskih sredstev za razvoj teh regij bi bilo zato škodljivo. Poleg tega je nepošteno, saj bi s tem manj razviti prispevali za varnost vseh v Uniji. Tudi Slovenija bi kot prejemnica kohezijskih sredstev morala še naprej nasprotovati temu predlogu," je prepričan Prebilič.

Razvojni projekti v obrambnem celofanu ali priložnost za preobrazbo industrije?

Problem Evropske unije je rigiden proračun, ki ne omogoča prilagajanja nepredvidenim potrebam. Kot pravi raziskovalec in urednik strokovnih publikacij na Uradu za makroekonomske analize in razvoj Peter Wostner, je kohezijska politika zaradi načina financiranja prek povračil lahka tarča. S tem trpijo dolgoročni cilji Unije. Težke odločitve terjajo umirjeno, premišljeno in strokovno razpravo. Je torej lahko rešitev ta, da dozdajšnjim kohezijskim projektom dodamo obrambne elemente in jim tako pripišemo dvojno civilno-vojaško namembnost? Bi lahko ceste, tire, mostove, predore projektirali nekoliko trdneje, širše, višje, jih s tem prilagodili transportu vojaških vozil in opreme ter izpolnili zahteve po povečanju izdatkov?

Sorodna novica Boštjančič: V varnost bi lahko usmerili del kohezijskih sredstev

To je lahko eden od kompromisov, ampak raje kot v zidove vlagajmo v gospodarstvo in inovacije svetuje Wostner. Poleg grozda obrambne industrije izpostavlja tudi grozd TECES, ki so ga ustanovili slovenska podjetja in fakultete in med drugim že razvija energetsko učinkovite in neodvisne vojaške tabore. Val povečanih vlaganj v obrambo moramo izkoristiti za pospešitev preobrazbe gospodarstva, poudarja.

Da se prerazporejanju kohezijskih sredstev v obrambne namene verjetno ne bo mogoče izogniti, opozarja tudi nekdanja državna sekretarka in soavtorica knjige o evropskih projektih Monika Kirbiš Rojs. Pričakuje celo, da bodo po zgledu zelenih in digitalnih projektov na evropski ravni določili tudi konkreten delež kohezijskih sredstev, ki jih je treba usmeriti v varnostne projekte. Sama bi sicer projekte z dvojno rabo določila bistveno širše, vključila bi med drugim ključno infrastrukturo, kibernetsko varnost, helikoptersko nujno medicinsko pomoč in podobno.

Kohezijska sredstva EU-ja (spet) med zidovi in inovativnostjo

Pri črpanju razvojnih sredstev Unije je večna dilema: kaj bolj spodbudi – razvoj v odročni regiji, infrastrukturne povezave ali uspešna podjetja? Kaj od tega naj podpre država? Pravi odgovor je sicer: oboje, a sredstva so omejena, treba je določiti (pravo) razmerje. Tak poskus je vladni predlog spremembe programa kohezijske politike, kjer vlada kohezijska sredstva iz projektov, ki jih ne bo mogoče (pravočasno) izvesti, preusmerja med drugim na platformo strateških (digitalnih, čistih in bio-) tehnologij STEP.

Kot poudarja minister Aleksander Jevšek, bo že letos na voljo 100 milijonov za podjetja, ki so konkurenčna, imajo visoko dodano vrednost in ki bodo vse evropsko gospodarstvo dvignila na višjo raven. Sprememba programa daje tudi dodatna sredstva za tretjo razvojno os, poplavno ureditev porečja Savinje, pa tudi dodatnih 200 milijonov evrov za železniško postajo Ljubljana. Slednje, po prepričanju Kirbiš Rojs, ni pošteno. "Če bi že imeli pokrajine, se to zagotovo ne bi zgodilo," je prepričana.

Peter Wostner pa ugotavlja, da s tem tempom in načinom gospodarske preobrazbe Slovenija ne bo zdržala. "Pred desetletji je šlo slovensko podjetje v Nemčijo, kupilo stroj, začelo proizvodnjo doma in je raslo. Zdaj mora podjetje samo ustvariti vrednost, ki je nekaj novega za trg in to zahteva tvegane investicije. Teh ni brez vloge države in za propulzivne projekte bi zdaj potrebovali vsaj milijardo ali pa milijardo in še sto milijonov evrov. Pri dodatnih sredstvih za STEP pa je le 20 milijonov dodatnih sredstev, drugo so prerazporeditve," je pojasnil.

Porabi denar, preden spremeni barvo

Ker Slovenija že zdaj zamuja z razvojem, ne sme več čakati. Na začetku leta je bila na zadnjem mestu med članicami Unije po tem, koliko sredstev iz zdajšnjega večletnega proračunskega okvira Unije je že porabila. "Od takrat smo že napredovali, še vedno smo na repu, ampak ključno je, da vsa sredstva porabimo do konca leta 2029, ko se to obdobje zaključi," pravi minister Aleksander Jevšek.

Slovenija je do zdaj vedno porabila vsa sredstva, ki so ji bila na voljo, vedno je največ sredstev črpala v zadnjih letih proračunskega obdobja. A tokrat so tveganja večja, opozarja evropski poslanec Vladimir Prebilič. Kot član Odbora EP-ja za regionalni razvoj posluša evropsko komisijo, pravi, in tudi komisar za kohezijo Raffaele Fitto poziva k pospešenemu črpanju, češ da je pritisk na preusmerjanje kohezijskih sredstev velik. "Ne čakajmo na konec proračunskega obdobja, do takrat utegne ta denar dobiti drugo barvo in morda ne bo več na voljo za kohezijo," svari.