Anita Stojčevska bo v združeni banki namestnica predsednika uprave, med drugim odgovorna za poslovanje z gospodarskimi družbami. Z njo smo se pogovarjali o združitvi in trenutnih razmerah na bančnem trgu.

Pred kratkim je statistika pokazala, da je imelo celotno evrsko območje, ne samo Nemčija, v dveh zaporednih četrtletjih negativno rast, torej recesijo. Ocena rasti Slovenije za prvo četrtletje 2023 medtem ostaja pozitivna, okrog enega odstotka.

Zmanjšano povpraševanje po posojilih

V SKB banki od druge polovice lanskega leta opažajo zmanjšano povpraševanje po posojilih. Razlog je v negotovosti, ki se odraža v makroekonomskem okolju. Ne opažajo pa, da bi se slabšali kreditni portfelji. Stranke torej redno odplačujejo posojila. Kakovost portfelja je še vedno zelo dobra, pravi Anita Stojčevska, prva dama SKB banke, v kateri ugotavljajo, "da so se dolgoročnejše naložbe podjetij nekoliko ustavile, prav tako tudi povpraševanje občanov po stanovanjskih posojilih".

Zaradi negotovosti v poslovnem okolju, visoke inflacije (v Združenih državah se je zdaj vendarle spustila na štiri odstotke) in posledično visokih obrestnih mer to ne preseneča. Če ni odločitev za vlaganja, je tudi rast manjša ali je ni. Evropska centralna banka bo po pričakovanjih obrestno mero vnovič zvišala za 25 bazičnih točk, ker še ni dosegla cilja znižanja inflacije na dva odstotka.

Najbolj občutna posledica dvigov ključnih obrestnih mer so podražitve posojil s spremenljivo obrestno mero zaradi rasti referenčne obrestne mere evribor. Pri SKB banki so v zadnjih 15 letih občanom podelili večino posojil s fiksno obrestno mero, zato te stranke zdaj niso izpostavljene obrestnemu tveganju.

Fiksna obrestna mera na trenutno sklenjena stanovanjskaposojila daljše ročnosti (nad dvajset let) znaša od štiri do pet odstotkov. Stranke se zanjo še vedno odločajo (tudi če je variabilna nekoliko nižja), pravi Anita Stojčevska.

Kdaj se bodo spremenile obrestne mere na depozite?

Se pa obenem povečuje nestrpnost varčevalcev, ki na drugi strani pričakujejo višje obresti na svoje bančne vloge. Nova KBM in SKB banka ponujata najnižjo obrestno mero na depozite. Zakaj, nameravajo to spremeniti?

"V zadnjih mesecih nismo spreminjali obrestnih mer na depozite. Trenutno imamo v obeh bankah presežno likvidnost. Sredstev je ogromno. Hkrati pa Banka Slovenije od nas, bank, zahteva dodatne kapitalske rezerve in naslavlja zahteve po dodatnih instrumentih, ki so na trgu dražji, kar pomeni, da tudi bančno poslovanje postaja dražje. To je prvo. Kot drugo pa je treba razumeti, da smo Slovenci zelo varčen narod, vendar imamo večino prihrankov v depozitih. Ko pogledamo strukturo varčevanja na ravni Evropske unije, pa vidimo, da so depoziti manjši del varčevanj. Se pravi, da bi morali svoje naložbe razpršiti," razlaga Anita Stojčevska in omenja naložbe v sklade, strukturirane depozite, zakladne menice, vrednostne papirje, pokojninske sklade, skratka v tisto, kar bi moral nuditi kapitalski trg, če bi bil normalno razvit. Slovenci sicer v begu pred inflacijo raje vlagajo v nepremičnine.

"Lani je bila zato največja produkcija stanovanjskih posojil v zadnjih dvajsetih letih." Glavna izvršna direktorica SKB banke zato vlogo bank vidi v tem, da strankam vedno bolj svetujejo glede naložbenih možnostih, ki so resda bolj tvegane, a tudi bolj donosne. "Na depozitih nikoli ne bo takšnega donosa, kot je morebiti na drugih dolgoročnejših instrumentih."

Z združevanjem bank bodo nekateri izgubili delo

Tisto, kar vodstvo in zaposlene v Novi KBM in SKB banki zaposluje od februarja letošnjega leta, ko je banka OTP dobila dovoljenje za prevzem tudi Nove KBM, je združitev obeh bank v eno banko, ki bo imela približno 30-odstotni delež na področju posojilnega portfelja, depozitov in tudi bilančne vsote.

Ambicija je postati digitalni prvak med bankami in se tudi povezati s tehnološkimi velikani in finteh podjetji za razvoj celostnih digitalnih rešitev. Skupina OTP podjetjem obenem omogoča širjenje poslovanja na območju, kjer je navzoča v 11 državah osrednje-vzhodne Evrope. Prav te dni je kupila banko v Uzbekistanu in tako razširila svoje poslovanje še v osrednji Aziji.

V SKB banki je zaposlenih okrog 930 ljudi, v Novi KBM 1500. Z združevanjem bodo nekateri izgubili delo. Koliko bo odpuščenih? Stojčevska odgovarja: "Pri združevanju dveh tako velikih institucij bo potrebna optimizacija. Nekaj poslovalnic SKB banke in Nove KBM, ki so v istem kraju, se bo zaprlo, hkrati razvijamo nove priložnosti, na primer načrtujemo okrepiti kreditiranje kmetijstva in tako bomo zaposlili nekaj novih sodelavcev. Obe banki že danes iščeta dodatne zaposlene. Trg delovne sile je zelo pereč. Imamo potrebe po dodatni delovni sili, ki je ne dobimo. Na koncu bo delež, ki jih bo treba odpustiti, majhen, sploh ker se bo kar nekaj sodelavcev v tem času upokojilo."

Obe banki morata tudi združiti različni poslovni kulturi v novo kulturo. SKB banka prinaša stroškovno učinkovitost in dolgoročno stabilno in dobičkonosno poslovanje. Nova KBM, ki je v preteklosti integrirala tudi Abanko, se na drugi strani lahko pohvali z vlaganji v razvoj in digitalne rešitve.

Za zdaj je NLB pri nas vodilna po tržnem deležu na bilančni vsoti. Združena banka jim bo lahko primat vzela. "V obeh bankah igramo pomembno vlogo v regiji. Menim, da se bo boj nadaljeval, ta boj mora potekati v duhu ferpleja in v podporo gospodarstvu in občanom. Če bo šlo gospodarstvu dobro, bo tudi bankam šlo dobro in nasprotno.«

Banko bo vodil predsednik uprave Nove KBM John Denhof, Anita Stojčevska bo njegova namestnica: "Čakamo še na vsa potrebna dovoljenja in pridobitev licenc … Kar se tiče sedeža, odločitve še ni. Že danes smo zaposleni v obeh bankah prisotni povsod po Sloveniji, torej vprašanje sedeža nove banke ni tako relevantno."

Za digitaliziran standardiziran vprašalnik

Banke doslej opažajo pomanjkanje gospodarskih projektov, ki bi jih financirale. Podjetja se pritožujejo nad birokracijo. Obenem so sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost namenjena zlasti javnim naložbam, med drugim v infrastrukturo.

"Ta razporeditev morda ni bila najboljša, prepričana sem, da bi podjetja lažje in hitreje izkoristila evropska sredstva kot v tem hipu država," dodaja gostja podkasta Srce bije za posel.

Prav tako si želi, da bi podjetja, ki morajo ob prošnji za posojilo izpolnjevati dolge vprašalnike o izpolnjevanju socialnih, okoljskih in upravljavskih vidikov, imela na voljo digitaliziran standardiziran vprašalnik. O tem se pogovarjajo na Združenju bank.

Banka Slovenije je pred kratkim zrahljala makrobonitetne ukrepe za podeljevanje stanovanjskih in potrošniških posojil prebivalstvu. To na SKB banki pozdravljajo? "Veseli smo, da je Banka Slovenije prisluhnila bančnemu cehu in sprostila te ukrepe. Odslej bodo tudi stranke z nižjimi prihodki lahko dostopale do posojil. Pričakujemo, da bomo več posojil dali strankam za potrošniške namene. Ko so bili novembra 2019 sprejeti makrobonitetni ukrepi, je obseg potrošniških posojil v naši banki padel za 30 odstotkov, tako da imamo zdaj potencial za 20–25 odstotkov več potrošniških posojil," odgovarja Anita Stojčevska. Daljšemu pogovoru z njo lahko prisluhnete v podkastu Srce bije za posel.