Podjetje Iskra, to ime nosi od leta 1946, je bilo nekdaj sestavljena organizacija združenega dela, nato se je razcepilo na več družb. Osrednjo je pred leti menedžersko prevzela družina Šešok. Deluje v panogah elektroenergetike, prometa, telekomunikacij, industrije in logistike. Večji del dejavnosti predstavljata razvoj in proizvodnja naprav, je pa Iskra tudi sistemski integrator za povezavo naprav v sisteme. Dušan Šešok vodi podjetje natanko 30 let. Pred osamosvojitvijo je bil republiški sekretar za finance, z dnem osamosvojitve pa minister za finance in nato minister za industrijo in gradbeništvo. Danes nima stika s politiko in pravi, da ga tudi ne išče. Ne zadržuje pa se ob oceni ekonomske politike, ki jo vodi vsakokratna slovenska vlada.

Največje industrijsko podjetje v družinski lasti pri nas je konec leta 2021 zaposlovalo več kot 1700 ljudi, lani je imelo že 281 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. Zmagovalni proizvod so števci za polnilne postaje za električne avtomobile, prvi so prejeli vodilni nemški certifikat, torej tudi pred Nemci. Z njim pokrivajo polovico nemškega trga. Na področju ladjedelništva med drugim izdelujejo ladje na hibridni pogon za severna morja, hrvaški Jadroliniji so pripravljeni razviti in dobaviti prvi popolnoma električni trajekt. V lasti imajo tudi tovarno kondenzatorjev v Semiču. Ladjedelnica v Šibeniku in tovarna kablov Elka v Zagrebu sta investiciji, ki ju je izsledil prav Dušan Šešok, ki danes v podjetju med drugim skrbi za prevzem novih tarč. Zdaj se pripravlja na nakup hrvaškega podjetja, podrobnosti ne razkriva.

V razvoju je tudi investicija v Bosni v Republiki Srbski. Tam v Laktaših na 15.000 kvadratnih metrih gradijo tovarno, v kateri bodo zaposlili od 400 do 500 ljudi. Šešok pravi, da nadaljujejo iskanje poslovnih priložnosti na trgih nekdanje Jugoslavije zaradi negotovih razmer v Sloveniji in napovedi dviga davkov. "Še vedno menimo, da je treba v Sloveniji delati, kar je robotizirano in avtomatizirano … To lahko ostaja v Sloveniji." Na južnih trgih so po njegovih besedah pogoji poslovanja popolnoma drugačni, Republika Srbska še zdaleč ni tako razvita kot Slovenija, vendar hitro odobrava dovoljenja. "Poglejte na primer gradbeno dovoljenje. V Sloveniji ga prej kot v enem letu ni mogoče dobiti, na Hrvaškem to traja dva meseca, v Srbiji en mesec, v Republiki Srbski smo za našo investicijo dovoljenje dobili v šestih dneh."

Električna energija tam stane 65 evrov za megavatno uro, za desetletno obdobje so si jo na novi lokaciji zagotovili po ceni 80 evrov. Poleg tega znaša davek na dobiček v Republiki Srbski nič, če je višina dobička do 60.000 evrov, od tega zneska dalje se plača desetodstotni davek. Davka na dividende ni. Šešok poudari, da si družina sicer nikdar ni izplačevala dividend in da ga jezi vnovično zvišanje stopnje tega davka pri nas na 27,5 odstotka. Na našo opombo, da so "dividende služile menedžerskemu odkupu" Iskre, Šešok pravi: "Seveda. Še nihče prevzema ni plačal tako, da je kopal jarke. Imaš dejavnost, s katero zaslužiš, in iz tistega plačaš. Seveda pa prevzameš tudi velika tveganja. Dal sem osebno menico na vračilo posojil. Lahko bi izgubil celotno premoženje in po 50. letu starosti to ni najpreprostejša stvar. Ko smo se šli prevzem, kolegi niso dvigali rok, da bi dali svoje premoženje na mizo."

Iskra je električno energijo za proizvodne potrebe v Sloveniji kupila konec novembra, ko so premier Golob in pristojni pozvali podjetja, naj ne čakajo z zakupi. Prav takrat so borzne cene vnovič poskočile. Šešok ne krivi nikogar, saj so bile razmere skrajno negotove, je pa kljub temu pričakoval, da imajo tisti, ki se na to spoznajo, zanesljivejše informacije. Zdaj se v Iskri pospešeno osredotočajo na korake k čim večji energetski samozadostnosti: postavljajo sončne elektrarne, kupujejo velike baterije in varčujejo. V doglednem času bi radi postali družba brez ogljičnega odtisa.

Kako pa komentira ustavitev tovarne Magne v Hočah, za katero se je politika močno zavzela leta 2016? "Obžalujem, da se je to zgodilo. Ker sem ekološko usmerjen, obžalujem, da smo uničili tamkajšnjo zemljo ob vseh degradiranih zemljiščih, ki jih imamo v Sloveniji več kot dovolj. Obžalujem, da smo za to sprejeli poseben zakon, jim dali 18 milijonov … Mislim, da so povzročili precej več škode. Edina prava kazen bi bila, da vse skupaj vzpostavijo v prvotno stanje. Ne verjamem, da bodo v prihodnje razvijali nekaj drugega, sicer bi se z vlado dogovorili, da ne vrnejo subvencije z obrestmi. Kot je običajno, so podjetniki in korporacije, ki pridejo v Slovenijo, zaželeni, sprejemajo jih predsedniki vlade in ministri. Tisti, ki pa doma razvijamo industrijo in vse vsak dan prebijamo skozi, pa smo skoraj ničvredni."

Šešok kritičen do dvigovanja davkov in razraščanja javnega sektorja

Kako pa odgovarja na nekatere pritožbe delavcev oziroma sindikata, da so plače v Iskri nizke in da lani niso prejeli božičnice? Šešok pravi, da v podjetju niso dosegli s sindikati dorečenih meril za izplačilo božičnice, so pa prejeli višji regres. Se ob kroničnem pomanjkanju delavcev v državi spoprijemajo z odpovedmi? Pravi, da večjega odliva delavcev ne zaznavajo, pa tudi "stanja z zaposlenimi v državi ne vidijo tako ugodno kot vlada. Mislim, da se bo stopnja brezposelnosti povečevala, ne zelo hitro, ampak postopno bo ljudi več na razpolago."

Pred vrati je usklajevanje glede napovedane, čeprav še ne razgrnjene davčne reforme. Finančni minister napoveduje razbremenitev dela in obremenitev kapitala ter premoženja. Šešok razmišlja: "Zakaj je bilo treba davke na plače pred novim letom dvigniti – zato, da jih bodo jutri znižali? Če veš, da jih boš znižal, jih pač ne dvigneš. Moti nas tudi obdavčitev v najvišjem razredu dohodnine, torej plač v dohodninskem razredu s stopnjo 50 odstotkov. Sam bom preživel, ampak gre za to, da je to v tujini srednji razred. Če hočemo imeti odlične razvojnike, tržnike in tehnologe, jih je treba plačati. Tu smo popolnoma zavozili. To je strel v koleno." Neto plače v Sloveniji so po njegovem mnenju prenizke, bruto obremenitev delodajalca je previsoka. Obstaja še bruto bruto, ki ga plača delodajalec. "Ti davki na plače, ki so jih dvignili … to je v rangu tega, kar je Janša počel s STA-jem, tožilci in RTV-jem, česar se sam ne bi dotaknil niti v teoriji."

"Govorimo o tem, da bomo izvedli pokojninsko reformo. Ne bomo sicer podaljšali delovne dobe, ne bomo povišali starostne omejitve, ampak bomo delodajalce obremenili z novim davkom, to se pravi, drugi bruto se bo dvignil," ogorčeno razlaga. In, seveda, tu je napoved nepremičninskega davka. "Sodim med gospodarstvenike, ki niso zainteresirani, da vlade padajo druga za drugo, ker od tega nimamo nič. Vsaki vladi želim, da uspe, tudi tej. Nikoli pa se ne bi dotikal davkov. Nikoli. Kvečjemu bi jih znižal." Prepričan je, da bo vlada z višjimi davki na premoženje, zlasti z nepremičninskim, razburila državljane.

Neprizanesljiv je do splošnih dvigov plač v javnem sektorju, ki se je sčasoma po njegovem preveč razbohotil. Predlaga, da bi bilo treba število zaposlenih zmanjšati za 50.000, zlasti pa težiti k izboljšavi procesov dela, kot to vsak dan počnejo v Iskri. Je Iskra zdaj konsolidirana in ne bo več odpuščanj kot v preteklih obdobjih? Bo samo še rasla? Šešok pravi: "To bo pokazal čas. Če bodo obdavčitve rasle in se bo javni sektor še naprej razraščal, dopuščam tudi možnost krčenj. Zdaj nimamo ničesar takega v agendi. Bomo pa videli, kaj bo prinesel čas."

Dušan Šešok s ponosom govori o svojih štirih otrocih, gorniških podvigih, trekingih po svetu in družinskem oljčniku. Sprašujemo ga tudi o industrijski konkurenčnosti z vidika vojne v Ukrajini. Vse to in več lahko slišite v podkastu Srce bije za posel.

Disable checkingPremium suggestionsDisable checkingPremium suggestions