"V lanskem letu smo kljub umirjanju rasti zaposlenosti, ki je bila pravzaprav posledica umirjanja gospodarske rasti, predvsem na treh področjih: gostinstvo, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti, še vedno imeli zelo ugodne trende na trgu dela. V lanskem letu smo dosegli rekordno nizko brezposelnost. Najnižje stanje, bilo je celo pod 46 tisoč, smo imeli septembra leta 2023, saj sta se v prvi polovici leta kljub umirjanju gospodarske rasti še vedno nadaljevali zaposlovanje in povpraševanje po delavcih. Jeseni smo dobili nekaj priliva iskalcev prve zaposlitve, ker se dogaja vsako leto. Konec leta pa je nekaj priliva zaradi sezonskih gibanj. Tako da smo december končali s številko 48.353 brezposelnih oseb," je pojasnila v. d. generalne direktorice zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.

Decembrsko število je v primerjavi z novembrom 2023 za 2,5 odstotka višje, na letni ravni, v primerjavi z decembrom 2022 pa se je število brezposelnih znižalo za 9 odstotkov. Povprečje je znašalo 48.709 brezposelnih, kar je po besedah Barbo Škerbinc 14 odstotkov manj, kot je bilo v enakem obdobju preteklega leta.

"Tudi stopnja anketne brezposelnosti kaže, da smo med najuspešnejšimi državami v okviru Evropske unije, saj smo na primer, zadnji podatek je iz oktobra, dosegali 4,1-odstotno anketno brezposelnost. Povprečje v EU-ju je 6 odstotkov. Tu si zdaj delimo šesto mesto skupaj z Madžarsko, pred nami so Malta, Poljska, Češka, Nemčija, Nizozemska, vendar smo tukaj zelo visoko," je pojasnila v. d. direktorice zavoda za zaposlovanje.

Nižji delež brezposelnih žensk, višji mladih

Ob tem je navedla, da se je nekoliko znižal delež brezposelnih žensk, ki jih je nekaj manj kot polovica, 48,6 odstotka. Nekoliko je narasel delež mladih med 15. in 29. letom in jih je zdaj 20,4 odstotka. Nekoliko je upadel delež starejših od 50 let, zdaj znaša 37,5 odstotka. Manj je iskalcev prve zaposlitve, in sicer 15,5 odstotka, zmanjšal pa se je tudi delež dolgotrajno brezposelnih, in sicer na 43 odstotkov. Ta kategorija je zelo upadla v lanskem letu, v preteklem letu jih je bilo 47,7 odstotka, je dejala in poudarila, da je bil priliv v evidenco brezposelnih skoraj enak kot v preteklem letu, saj se je prijavilo 59.662 iskalcev zaposlitve, odjavilo pa se je 41.253 ljudi, ki so se zaposlili v tem času, kar je kar za 4700 manj kot leta 2022.

V letu 2023 so delodajalci zavodu prijavili več kot 163 tisoč prostih delovnih mest, kar je sicer za 4,8 odstotka manj kot v letu 2022. Največ je bilo povpraševanja za preprosta dela na področju gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, veliko so iskali čistilce, strežnike, voznike težkih tovornjakov, prodajalce in pa delavce za zdravstveno nego.

Delodajalci za prvo polletje leta 2024 po podatkih zavoda za zaposlovanje načrtujejo 34.500 zaposlitev.

"Lani smo izvedli tudi anketo in povprašali delodajalce, kaj načrtujejo za letos, in glede na njihove napovedi več kot polovica delodajalcev še vedno ocenjuje, da bodo imeli težave z iskanjem kadra predvsem na področju gostinstva, gradbeništva, prometa in skladiščenja, iskali bodo voznike težkih tovornjakov, delavce za preprosta dela, varilce, prodajalce in pa poklice za zdravstveno nego in socialno oskrbo. Največ težav bodo imeli prav v teh panogah, se pravi gostinstvo, zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje in tudi pri poklicih s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij," je še navedla Barbo Škerbinc.

14,4 odstotka zaposlenih so tujci

Barbo Škerbinc je tudi dejala, da so veliko poudarka, zaradi primanjkljajev na trgu dela, dali tudi privabljanju delavcev iz tujine, ki predstavljajo pomemben segment v delovno aktivnem prebivalstvu oz. že 14,4 odstotka zaposlenih.

"Veliko aktivnosti usmerili, da pridobivamo kadre v drugih državah, poleg tega pa želimo zagotoviti, da se spoštujejo njihove pravice, da niso predmet izkoriščanja, da jih informiramo o pravicah, ki jih imajo v zakonodaji, kako uveljaviti svoje pravice, ker si pravzaprav ne moremo privoščiti zlorab pravic delavcev in sodelujemo tudi z inšpektoratom za delo in z drugimi institucijami," je dejala in dodal, da sodelujejo z zavodi za zaposlovanje v regiji, v BiH-u, Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Pri tem so organizirali tudi zaposlitvene dogodke in v teh državah pridobili kar 10 tisoč kandidatov, motiviranih in primernih za zaposlitev v Sloveniji ter jih povezali s preverjenimi delodajalci.

"Veliko je bilo med njimi delavcev s poklici s področja zdravstva, socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, prometa, v glavnem veliko točno teh kadrov, ki jih kronično pri nas primanjkuje," je dejala in dodala, da je bilo lani tujcem izdanih 44.680 delovnih dovoljenj in soglasij, to je nekaj manj kot v letu 2022. Največ za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije in Severne Makedonije, v glavnem za področja gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prometa, skladiščenja, gostinstva, trgovine, vzdrževanja, popravil motornih vozil …