Ob vnovični zaostritvi ukrepov proti zajezitvi epidemije covida-19 bodo, kot je znano, znova veljale določene prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Kot poudarjajo pristojni, bo v nedeljo na vladi sprejeti odlok, ki ureja to področje, veljal začasno, in sicer od četrtka, 1. aprila, do 11. aprila. V tem obdobju bodo tako omogočene zgolj tiste storitve, ki so nujno potrebne za normalno delovanje družbe in posameznikov.

Sorodna novica Zapora države od 1. do vključno 11. aprila, maske na prostem, šolanje na daljavo, gibanje po regijah

Katere storitve se bodo lahko izvajale brez testov za zaposlene?

V vseh regijah brez izjem velja, da lahko brez testa za zaposlene obratujejo lekarne, bencinski servisi, finančne službe, pošte, dostavne službe, dimnikarske storitve, servisne delavnice (vulkanizerji, avtokleparji, avtomehaniki, delavnice za popravilo koles), izvajajo se lahko gradbena dela v nenaseljenih gradbiščih, hišah in stanovanjih ter storitve, ki se opravljajo na prostem brez stika s potrošniki (na primer krovstvo, fasaderska dela). Dovoljena sta tudi ponudba in prodaja storitev na daljavo, osebni prevzem blaga na prevzemnih mestih, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer pa mora biti zagotovljen minimalen stik s potrošniki. Omenjeno se lahko izvaja med 5. in 22. uro, pri čemer pristojni poudarjajo, da uživanje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno. Brez časovne omejitve pa bosta dovoljeni priprava jedi in pijač v primeru dostave ter priprava in strežba jedi v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene in varovance.

Z obveznim tedenskim testiranjem ali s potrdilom o prebolelosti oz. opravljenem cepljenju pa bodo lahko v vseh regijah obratovale prodajalne, ki v glavnem prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah. Kot je bilo v navadi že v preteklosti ob zaostritvah ukrepov, se bodo tovrstni izdelki morali izločiti iz prodaje. Ob upoštevanju že omenjenih pogojev testiranja pa bodo lahko vrata imele odprte tudi prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, vrtnarije, drevesnice, cvetličarne, prodajalne s tehničnim blagom, trafike, kioski, kmetijske prodajalne, tržnice, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve na tržnicah, izvajale se bodo lahko tudi individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve.

Ponujanje poslovnih storitev dovoljeno

Kot je pojasnila državna sekretarka v kabinetu predsednika Ajda Cuderman, bo ponujanje poslovnih storitev v času zaprtja javnega življenja medtem dovoljeno, saj odlok v to področje ne posega. Vlada se v nedeljo prav tako ni odločila poseči v delovanje proizvodnje oz. industrije.

Na vprašanje, kako komentira očitke obrtnikov in podjetnikov, da gre pri vnovičnem zaprtju določenih dejavnosti za neenakopravno obravnavo posameznih sektorjev, pa je odgovorila, da se vsakokraten odlok uredi in uskladi z zdravstveno stroko in NIJZ-jem: "Določijo se tiste dejavnosti, ki so najbolj tvegane za prenos okužb, žal je vsakokratno priporočilo usmerjeno v te osebne storitve, kjer sta stik s potrošniki in bližina precej večja. Industrija kot taka ves čas strogo upošteva ukrepe in ima dokaj majhno stopnjo okuženosti."

Brez jasnih pojasnil o omogočanju poslovnih poti

Trenutno se nekateri podjetniki, ki storitve opravljajo v tujini, srečujejo tudi s težavami glede prehajanja državne meje. Cudermanova je ob tem pojasnila, da je odlok, ki ureja to področje, v pristojnosti notranjega ministrstva: "Nekaj vprašanj smo prejeli, kot pa razumem, je za teh 11 dni minus tisti velikonočni ponedeljek treba upoštevati, da imajo države, ki so južno od nas, izrazito bolj neugodno epidemiološko sliko in bi gibanje v te državo predstavljalo tveganje, da bi se nove različice virusa prinesle nazaj domov."

Z ovirami pri potovanju se trenutno srečujejo tudi tisti, ki želijo iz poslovnih razlogov odpotovati z brniškega letališča. Pri tem za prehod meje dokumenti, ki dokazujejo, da je razlog potovanja poslovne narave, ne zadostujejo več, prav tako ne predložen negativen rezultat PCR-testa. Potnikom se upošteva zgolj potrdilo o prekuženosti oz. cepljenosti. Kot je poudarila Cudermanova, so s tovrstnimi težavami seznanjeni, "vendar se tudi sami, tako kot vsi drugi, obračamo na pristojne službe, ki so odgovorne za pripravo teh odlokov".

V GZS-ju novi zaostritvi ukrepov ne nasprotujejo

V gospodarstvu se po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitje Gorenščka zavedajo, da sta varnost in zdravje ljudi na prvem mestu, zato ukrepom ne oporekajo. Napovedal je, da se bodo gospodarski subjekti ukrepom maksimalno prilagodili, je pa poudaril, da ti različno omejujejo različne dejavnosti, pri čemer najbolj prizadete pričakujejo nove ukrepe.

Industrija ni močno prizadeta, glavni problem industrije je po njegovih besedah ta, kako zagotoviti dovolj ljudi na delovnih mestih, predvsem zaradi oteževanja prehajanja meje in zaradi problemov zagotovitve varstva otrok za zaposlene. Večji problem pri GZS-ju vidijo v trgovini, kjer se znova zapirajo, denimo, tekstilne in obutvene dejavnosti, pa tudi v storitvenem sektorju, kjer bodo morali vrata med drugim zapreti frizerski in kozmetični saloni.

Za te dejavnosti bo po Gorenškovih besedah nujno treba najti rešitve v novih vladnih ukrepih in s pripravo novega devetega interventnega zakona. "Dejavnosti, ki so z odlokom zaprte, pričakujejo višje kritje fiksnih stroškov, nadomestilo izgubljenih prihodkov in ukrepe na področju izboljševanja likvidnosti z možnostjo financiranja obratnih sredstev za ohranjanje delovnih mest," je poudaril.

Upravni odbor OZS-a proti zaprtju dejavnosti malega gospodarstva

Člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) so na seji gostili ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. Bili so soglasni, da se ne strinjajo z zapiranjem malega gospodarstva, medtem ko lahko velika proizvodna podjetja nemoteno poslujejo.

Predsednik OZS-ja Branko Meh je izrazil skrb in razočaranje, ker so storitvene dejavnosti ponovno zaprli. "Ne moremo sprejeti teze, da je možnost okužb v malih delavnicah in salonih večja kot v velikih proizvodnjah s 500 ali 1000 zaposlenimi. Naši člani nam sporočajo, da si bolj kot ukrepe pomoči želijo delati," je poudaril.

Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pozval, da bo treba na vladi poudariti to, da je treba z virusom živeti in delati. "Številni bodo zaradi zapiranja dejavnosti izgubili delo. Ne pristajamo več na to, da bo vlada zapirala male obrtnike in podjetnike. Če menite, da je bolezen tako huda, potem zaprite vse, celotno gospodarstvo, in ne zgolj male. To prenesite predsedniku vlade Janezu Janši," je bil jasen Meh.

Minister je na očitke OZS-ja, da so mali v neenakopravnem položaju z velikimi, odgovoril, da "razume in sliši" male obrtnike in podjetnike. "Z ukrepi smo ohranili 300.000 delovnih mest. Zaposlovanje brezposelnih oseb v 2020 se je glede na leto 2019 povečalo za 14,5 odstotka. Trend brezposelnosti pada, junija je pričakovati priliv na trg dela, če se bodo razmere normalizirale," je poudaril Cigler Kralj.

Na seji je, kot so še navedli v OZS-ju, poudaril pomen cepljenja, kar bi omogočilo normalizacijo življenja z virusom. Vlada je podprla predlog ministra, da se ukrepa karantena in višja sila podaljšata do konca aprila. Po podatkih Evropske komisije je Sloveniji z evropskimi sredstvi uspelo ohraniti ogromno delovno mest, kar je po njegovem mnenju izjemen rezultat.

A upravni odbor odgovora, zakaj se je vlada odločila ponovno zapreti male, ni dobil. Da so razmere v panogi gostinstva in turizma zares kritične, je na seji poudaril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju Blaž Cvar. "Zaprti smo že sedem mesecev in pol. Gostinstvu sta omogočena dostava in prevzem. Vsak mesec zaprtja pomeni približno 8,3-odstotni upad prometa," je izpostavil.

Da bi lahko gostinci nemoteno varno poslovali, je poudaril tudi predsednik Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut. "Vendar nas zelo skrbi, ker ne bomo imeli kadra, ko bomo naše obrate ponovno odprli. Naši zaposleni imajo posojila in potrebujejo socialno varnost. Zato naš kader beži v druge panoge. Dovolite nam delati," je pozval.

Obrtniki so opozorili tudi na težave, ki jih imajo obrtniki in podjetniki, ki opravljajo storitve v sosednjih državah. "Napoteni delavci namreč po novem ne morejo opraviti svojih storitev v tujini, četudi opravijo test PCR. To omejitev je treba nemudoma odpraviti. Prav tako ni nobenega tehtnega argumenta, zakaj se je malo gospodarstvo ponovno zaprlo," je dejal direktor OZS-ja Danijel Lamperger.

Pozivi k temu, da se zaposlenim omogoči delo od doma

Medtem pristojni delodajalce pozivajo tudi k temu, da v času zaostritve ukrepov čim več dela za zaposlene organizirajo od doma. "Opravljanje dela na daljavo je izjemno učinkovit kolektiven ukrep varnega opravljanja dela, saj lahko zajame veliko delavcev in odpravi tveganje za okužbo," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič. Od letošnjega januarja do konca marca je delo na domu prijavilo nekaj manj kot 1600 poslovnih subjektov za skoraj 77.000 delavcev, je dodala. Gorenšček pa je glede ukrepa dela od doma dejal, da bodo v gospodarstvu sledili priporočilom za javni sektor, torej, da največ 20 odstotkov ljudi dela na delovnih mestih. Tiste, ki ne bodo mogli delati od doma, pa pozivajo, naj se strogo držijo že znanih higienskih ukrepov. "Na državo pa pozivamo, da maksimalno pospeši cepljenje, da se čim prej izvijemo iz te depresije," je poudaril.