Slovenski bančni sistem čaka na rezultate stresnih testov. Nekaj številk je znanih. Bilančna vsota 18 slovenskih bank znaša približno 48 milijard evrov, slabih terjatev je za 7,5 milijarde evrov. Temu je dodanih še nekaj garancij, tako da se postavlja vprašanje, kakšna bo končna vsota slabih terjatev. Od tega je odvisna slovenska usoda in morebitna prošnja za pomoč tujine. Ker bo gospodarska rast tudi naslednje leto negativna, se razmere še ne bodo kmalu popravile.

Ni nujno, da bodo varčevalci vedno poplačani
Na Finančnih trgih so z različnimi kazalci preverili zdravje slovenskih bank in upoštevali, ali bodo banke potrebovale dokapitalizacijo zaradi slabega poslovanja. Ali so vloge varčevalcev varne, se pred 31. oktobrom, dnevom varčevanja, sprašuje marsikdo. Res je, da za vloge do 100 tisoč evrov jamči država. Kaj pa tisti, ki imajo v bankah več premoženja? Ali visoke obrestne mere, ki jih nekatere banke ponujajo za depozit, lahko odtehtajo vprašljivo varnost banke? Ob nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke so jo varčevalci dobro odnesli, toda nihče ne zagotavlja, da bomo tak model videli pri naslednji banki, ki bo v težavah.

Najbolj dobičkonosni BKS Bank in Banka Koper
Preverili so več dejavnikov, ki določajo uspešnost posamezne banke. Povprečna vrednost kapitalske ustreznosti v slovenskem bančnem sistemu je 11,9 odstotka. Pri tem merilu sta se najslabše odrezali Probanka (8,33 odstotka) in Nova KBM (9,18). Tudi pri dobičkonosnosti kapitala sta na dnu Nova KBM in Probanka. Dobiček so ustvarile banke, ki so bile najmanj izpostavljene slabim kreditom, saj niso imele visokih odpisov. Najvišji donos na kapital (od klasičnih bank) je imel BKS Bank, sledila je Banka Koper.

Sberbank z največjo rastjo bilančne vsote
Glede na rast bilančne vsote je na vrhu Sberbank, na dnu pa Abanka Vipa, ki je imela lani 15-odstotni padec bilančne vsote. Končni rezultati so pričakovani. Slovenske banke so veliko bolj tvegane kot tuje, ki imajo podružnice v Sloveniji. Na prvem mestu je Sberbank, sledijo pa BKS Bank, Banka Koper, SKB banka in UniCredit. Na dnu lestvice so Nova KBM, Probanka, Abanka, NLB in Factor banka, ki je šla s Probanko v nadzorovano likvidacijo, pri čemer je dala država poroštvo na vse depozite, tako da so jo varčevalci dobro odnesli.

Del depozitov se lahko prisilno pretvori v kapital
Analiza varnosti bank je za marsikoga lahko zelo pomembna, saj je Evropska komisija sprejela smernice, ki bodo v primeru reševanja bank na udar, po vzoru Cipra, postavile tudi depozite. Če banka nikakor ne bo mogla dobiti denarja za dokapitalizacijo, se lahko del dolgov in depozitov prisilno pretvori v kapital. To pomeni, da bo imel varčevalec namesto 100 tisoč evrov depozita po novem na primer 80 tisoč evrov depozita in 20 tisoč evrov v delnicah banke, ki pa jih verjetno ne bo mogel takoj prodati, zagotovo pa ne za tak denar.