. Je pa izpostavila, da od predstavnikov obeh kohezijskih regij pričakujejo aktivno sodelovanje pri pripravi vsebin, ukrepov, meril, kriterijev in kazalnikov.

Državna sekretarka na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Kirbiš Rojsova se je danes udeležila seje razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, kjer je predstavila stanje izvajanja evropske kohezijske politike za obstoječe večletno obdobje, aktualne informacije v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost ter aktivnosti programiranja kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027.

Aktivnosti črpanja sredstev iz obstoječe finančne perspektive po njenih besedah potekajo zelo intenzivno, kar se kaže v pospešeni dinamiki črpanja. "Zavedamo se pomena in razvojnega potenciala evropskih kohezijskih sredstev, zato bo Slovenija do konca leta 2023 počrpala vsa razpoložljiva kohezijska sredstva, vključno s pobudo React EU," so državno sekretarko povzeli v vladni službi.

Glede načrta za okrevanje in odpornost je dejala, da bo postopek ocenjevanja slovenskega načrta na Evropski komisiji zaključen predvidoma julija, nato pa ga bo potrdil še Svet EU. "Prve razpise na področju gospodarstva in okolja lahko pričakujemo letošnjo jesen oziroma proti koncu leta," je napovedala.

Kirbiš Rojsova je zbranim tudi pojasnila, da se bodo sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 izvajala v okviru enega operativnega programa, ki bo vključeval kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad plus in sklad za pravični prehod, namenjen dvema premogovniškima regijama - Zasavju in Šaleški dolini.

"Z evropskimi sredstvi bomo poskrbeli za zmanjšanje razvojnega razkoraka med slovenskimi regijami ne glede na število operativnih programov," je ob tem poudarila. Ob tem se po njenih besedah zavedajo, da je pri pripravi tako pomembnih dokumentov komunikacija z deležniki izjemnega pomena, zato je partnerje povabila k aktivnemu in tvornemu sodelovanju pri njihovi pripravi.

Od predstavnikov obeh kohezijskih regij pa po njenih besedah pričakujejo aktivno sodelovanje pri pripravi vsebin, ukrepov, meril, kriterijev in kazalnikov, ki so specifični za vzhodni in zahodni del Slovenije ter posamezne regije.