Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je izpostavil, da so se pravila igre pri nas konec 80. let spremenila, niso pa bila dorečena in še danes niso. "Regulatorji so med tem spali, ker jih država ni vzpostavila, vzpostavila je zgolj lupine, ki so še danes zgolj lupine. NPU ima 50 preiskovalcev, tožilcev pa je v celi Sloveniji 170, kamor koli se obrneš, pa sumi kaznivi dejanj," je dejal Klemenčič.
Izpostavil je perečo težavo, da je pri klasičnih kriminalnih dejanjih (rop, posilstvo, umor) sekundarnih žrtev malo in stigmatizacija storilcev velika. Pri kriminalu belih ovratnikov pa je moralna obsodba izredno nizka, čeprav je škoda neprimerno večja. "Zaradi tega sta pri nas v porastu alkoholizem in družinsko nasilje. Zaradi tega so bila uničena življenja. Te ljudi bi morali obravnavati kot morilce in to pravim jaz, ki se že vse življenje ukvarjam s človekovimi pravicami," je še dejal. Navrgel je še, da bodo jutri direktorja inšpektorata za delo Boruta Brezovarja pozvali k odstopu.
Perverzno število regulatorjev
"Imamo perverzno veliko število regulatorjev za tako majhno državo," je prepričan Jani Soršak. Po njegovih besedah je večina večjih držav za doseganje kritične mase začela združevati regulatorje, pri nas pa se je odpor zgodil prav v vseh teh agencijah. "Zakaj? Ker to pomeni manj direktorjev," je na svoje vprašanje odgovoril Soršak.
Izpostavil je pomen regulatorjev za delovanje kapitalizma, saj ob njihovi odsotnosti sistem ne deluje optimalno.
Kovač: Imamo le 'kvazikapitaliste'
Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača je 20 let absolutno premalo za razvoj kapitalizma. Dejal je, da so kapitalisti finančni lastniki premoženja. Pri našem modelu privatizacije pa so postali lastniki državljani, delavci, menedžerji in država.
V smislu lastnikov podjetij imamo pri nas še toliko manj pravih kapitalistov, je dejal. Izpostavil je Iva Boscarola, ki je hkrati lastnik in podjetnik, in takih imamo premalo, ker so pravi lastniki v kreativnem pomenu. Imamo zgolj 'kvazikapitaliste', ki so predvsem finančni kapitalisti, ki pa jih je nedavna kriza razgalila.
Pravni strokovnjak Marko Pavliha je ob tem dodal, da smo iz različnih kapitalističnih sistemov pobrali najslabše in po njegovem mnenju moramo znova razmisliti o etičnih normah kapitalizma ter jih tudi uveljaviti.
Dal je še primer, da na ekonomski fakulteti ni predmeta, ki bi poučeval, kaj je tržno gospodarstvo, ki je po njegovih besedah sestavljeno iz ekonomskih, pravnih in kulturnih institucij. "In če med njimi ni presečne množice, potem sistem ne funkcionira. In tega na tej fakulteti ni," je dejal Kovač.
Pezdir: Mislili smo, da bomo delali kot v socializmu in imeli polne žepe
Ne verjamem, da je bilo včasih lepše, je dejal ekonomist Rado Pezdir. Izkoriščanja so se dogajala tudi v preteklosti, a kar se je zgodilo leta 1991, je bil prelom v pričakovanjih, je pojasnil.
"Odcepili smo se zaradi nacionalnih napetosti, a v bistvu nismo imeli nobene stranke, ki bi točno vedela, kaj storiti, potem ko se bomo osamosvojili. Imeli smo predstavo, da bomo delali kot v socializmu, od 6. do 14. ure, vmes imeli daljšo pavzo, obrnili kakšnega prašiča in vsi bomo imeli polne žepe. Vmes pa je manjkal en preskok," je takratno stanje, ki je privedlo do današnjega stanja, slikovito opisal Pezdir.
Meni, da se je pri nas ustvarila slaba podoba kapitalista zato, ker se je ustvaril občutek, da se je mogoče priti do premoženja le nezakonito.