V minulih dneh sta presenetili novici, da bo Magna iz Hoč selila lakirnico, zaradi česar je ogroženih okoli 90 delovnih mest. Nekaterim zaposlenim bodo sicer delo skušali zagotoviti v graški tovarni. Podjetje A&E Europe pa je napovedalo postopen umik proizvodnje sukancev iz Slovenije, s čimer bo brez dela ostalo nekaj več kot sto zaposlenih.

Kot je za STA povedal direktor mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernard Memon, jih je odločitev obeh podjetij presenetila. Saj kljub stikom, ki so jih vzdrževali zlasti z Magno, vse do zadnjega prekinitve proizvodnje tam niso nikoli napovedali.

Vseeno je Memon prepričan, da so ljudje, ki bodo izgubili delo v omenjenih podjetjih, lahko optimistični, ker se je precej velikih in srednje velikih podjetij že ob najavi obrnilo na zavod in so izkazala resen interes za delavce teh podjetij, če bodo dejansko ostali brez dela.

Za zdaj še niti ni jasno, koliko jih bo v Magni sploh ostalo brez dela, saj trenutno še potekajo notranji postopki in pogovori s predstavniki sindikata, z zaposlenimi pa opravljajo tudi razgovore za morebitno selitev na delo v graško tovarno.

"Po mojih informacijah bo večina delavcev sprejela ponudbo, za tiste, ki se s tem ne bodo strinjali, pa bomo z veseljem poskrbeli pri nas. Že zdaj posamezne stike zainteresiranih delodajalcev posredujemo Magni, verjetno pa bomo organizirali tudi karierni sejem, ki bo zelo specifično naravnan na delavce, ki večinoma prihajajo iz ličarske dejavnosti," je povedal Memon.

Če se bo izkazalo za potrebno, kar je odvisno tudi od dejanskega števila ljudi, ki bodo ostali brez dela, bodo tako za Magno kot za A&E Europe organizirali skupinsko prijavljanje v evidenco ter posredovanje vseh potrebnih informacij in zagotavljanje denarnih nadomestil, ki jim pripadajo.

Trenutne razmere na trgu dela v regiji so stabilne

Po besedah Memona so trenutne razmere na trgu dela v regiji stabilne, saj je še vedno mesečno zaznati rahle padce števila brezposelnih. Iz obdobja prvega vala epidemije v marcu 2020 so na območju mariborske območne službe znižali število iskalcev zaposlitev za okoli 5000, je dejal direktor zavoda.

Tako kot vselej je tudi v času energetske krize in draginje zanje ključen in relevanten podatek napovednik o potrebah po delavcih, ki jim ga dvakrat letno pošljejo delodajalci. Tudi s tega vidika so napovedi delodajalcev ne glede na razmere še vedno zelo optimistične. Še vedno namreč napovedujejo 3,8-odstotno rast števila zaposlenih, kar je tudi opazno nad državnim povprečjem, hkrati pa pričakujejo kar nekaj težav z iskanjem primernega kadra.

Napovedi o kakšnih večjih odpuščanjih podjetja zavodu doslej niso posredovala, v prihodnjih mesecih pa bo jasno, kaj bo s pričakovanji dela stroke o tem, da bi lahko bila letošnja pomlad problematična, ker marsikatero podjetje naj ne bi zmoglo obvladovati stroškov energije. "Doslej vseeno pri nas nismo zaznali, da bi se morali pripraviti na kakšen večji val odpuščanj," je še dodal Memon.

Iščejo se varilci, elektroinštalaterji, čistilci, natakarji ...

Po podatkih statističnega urada je bilo konec lanskega leta v podravski regiji 131.371 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 3240 ljudi oz. 2,5 odstotka več kot leto prej. Po podatkih mariborske območne službe zavoda je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 6,1 odstotka, kar je nad povprečjem države, kjer je ta bila 5,4-odstotna.

Regija se je v tem času celo približala ravni Slovenije, saj se je stopnja brezposelnosti znižala za 1,9 odstotne točke, kar je dobre pol odstotne točke več kot v državi. Konec februarja je bilo tako na območju regije registriranih 9067 brezposelnih oseb, kar je petino manj kot v enakem obdobju lani.

V prvih dveh mesecih letos so delodajalci v regiji sporočili 4461 potreb po delovnih mestih. Med temi je bilo največ povpraševanja po varilcih, delavcih za preprosta dela, elektroinštalaterjih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih ter voznikih težkih tovornjakov in natakarjih.

Gospodarstveniki opozarjajo na resnost razmer v času energetske draginje

Da razmere za štajersko gospodarstvo vendarle niso rožnate, pa opozarjajo na tamkajšnji gospodarski zbornici, kjer poudarjajo, da je, tako kot drugje po Sloveniji in v Evropi, tudi pri njih zaznati kar nekaj težav zaradi nestabilnih razmer na področju zagotavljanja energentov, ob tem pa so slovenska podjetja dodatno obremenjena še zaradi nestabilne davčne politike in iskanja rešitev za blažitev posledic energetske krize.

"Prizadevali smo si za neke vrste energetsko kapico po vzoru Nemčije, a se žal to ni zgodilo, čeprav smo kar nekajkrat opozorili na to, da podjetja vseh finančnih, zlasti stroškovnih pritiskov ne bodo zdržala in se bodo morda morala odločati tudi o selitvi določenih delov proizvodnje iz Slovenije v okolja z bolj ugodnimi pogoji za gospodarstvo," je za STA poudarila direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik.

Ob tem je dodala, da ima v takih okoliščinah vsako podjetje svojo preteklost, tako da ni mogoče enačiti dogajanja z Magno s tistim v podjetju A&E Europe, obeh podjetij pa ne s Talumom ali kom drugim. Vsako od njih ima namreč svoje izzive, bodisi s prestrukturiranjem, ali, kot je primer A&E Europe, ki je očitno v Mariboru delal s stroškovno nevzdržnim programom.

Čeprav ima tudi A&E Europe tuje lastnike, direktorica štajerske zbornice meni, da bojazni pred tujci ne sme biti. Morda so domači lastniki lahko malo bolj pripadni nekemu okolju, a če stroški dela ne bodo več vzdržali produkta, ne bo pomembno, od kod prihaja lastnik, zato je treba najti ukrepe za ublažitev razmer, saj imajo podjetja zdaj že velike finančne težave.

Tudi sama sicer meni, da podjetja kljub vsemu še vedno poročajo predvsem o tem, da imajo težave s pridobivanjem ustrezne delovne sile, tako da bodo po njenem mnenju tisti, ki bodo ostali brez dela, zagotovo lahko hitro našli novega delodajalca.