Od danes je mogoče na Ljubljanski borzi trgovati z obveznicami slabe banke, in sicer gre za obveznice s precej kratkim rokom do dospetja. Tiste, katerih glavnica bo izplačana čez dve leti, imajo letno obrestno mero 3,75 odstotka, za tiste, z dospetjem čez tri leta, pa je obrestna mera nekoliko višja, pri 4,5 odstotka.
Lastnika teh obveznic sta NLB in NKBM, dobila pa sta jih v zameno za slabe terjatve, ki so bile prenesene na slabo banko. Ker zanje jamči država, analitiki menijo, da so lahko zanimiva naložba za razne institucionalne vlagatelje. Nominalna vrednost ene obveznice slabe banke namreč znaša 100.000 evrov, zato te v prvi vrsti niso namenjene prebivalstvu.

"Te obveznice so namenjene bankam, da ostanejo v bilancah bank in da lahko na koncu pristanejo pri večjih vlagateljih, to se pravi pri zavarovalnicah, skladih in tako naprej," je pojasnil analitik Alte Matej Šimnic.

Po mnenju analitika Financ Karla Lipnika pa so za lastnike v tem trenutku zanimive zaradi več razlogov. "Prvi je sam donos. Druga stvar je to, da je možno te obveznice zastaviti tudi pri ECB-ju za najem posojila in so kot take vir dodatnega financiranja in tretja zadeva je, da se lahko prodajo," je dejal Lipnik.
Razmeroma hitro bo potrebna milijarda evrov
Ker mora izdajatelj kupcem že po dveh oziroma treh letih izplačati glavnico, pomeni, da mora slaba banka v razmeroma kratkem času iztržiti dobro milijardo evrov prihodkov iz slabih terjatev. Ekonomist Jože P. Damijan meni, da bo to na začetku lažje doseči pri podjetjih, ki so že v stečaju, torej pri gradbenih in nepremičninskih družbah. Težje delo pa slabo banko čaka pri še delujočih podjetjih, ki jih bo treba skupaj z obstoječimi lastniki prestrukturirati, na primer pri Mercatorju.

"Če DUTB v tem času ne more prodati premoženja v zadostnem znesku, da poplača obveznosti, bo država tista, ki bo pristavila svoj lonček in zagotovila, da se sredstva poplačajo," je ob tem dodal Lipnik.
Nižje obrestne mere, a ne po naši zaslugi
Slovenija se zdaj - po dokapitalizaciji bank - na finančnih trgih lahko zadolžuje po dve odstotni točki nižji obrestni meri kot prej, vendar pa gre po mnenju analitikov to bolj pripisati ukrepom Evropske centralne banke za stabilizacijo evra kot pa povečanemu zaupanju v našo državo in v naše gospodarstvo.