Med finančno krizo je bila Slovenija na radarju bonitetnih agencij s stalnim zniževanjem kreditne sposobnosti. Z verodostojno politiko v preteklih sedmih letih je znova pridobila zaupanje finančnih trgov, poudari Primož Cencelj, upravitelj premoženja iz Generali Investments. "Slovenija je v zadnjih desetih letih hodila kar trpko pot skozi finančno konsolidacijo in s kakšnimi neljubimi ukrepi na trgu jasno zastavila, da spada med varnejše države."

Ker v strukturi gospodarstva ne prevladuje turizem, Slovenija zaradi covida ni bila v najtežji stiski, poleg tega je bil odziv vlade pravočasen in relativno dober. To pa pri bonitetnih agencijah vliva prepričanje o hitrem okrevanju. "Odzivi države na te probleme so bili relativno dobri, zaradi tega se je standard države znižal bistveno manj, kot je bilo za pričakovati še pred letom in pol," ocenjuje Cencelj.

Pomembna za ohranitev ali celo izboljšanje bonitetne ocene pa je seveda politika ECB-ja, in to velja za vse države z evrom, ne samo za Slovenijo. "Če pogledamo, kakšni so argumenti za zelo visoko ali zelo dobro bonitetno oceno evropskih držav, bonitetne hiše velikokrat navajajo tudi stimulativno monetarno politiko," poudarja Cencelj in dodaja, da vlagatelji tudi sami stalno in skrbno analizirajo položaj, ocene bonitetnih agencij jemljejo bolj kot usmeritev. Kakor koli, še vedno pa velja, da bonitetne ocene vplivajo na ceno zadolževanja.