Deloma pa zakon o dohodnini po njihovih besedah tudi pretirano posega v pravico do zasebne lastnine. Iz SBC-ja so sporočili, da pripravljajo pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini, ter da poslance pozivajo, naj jo podprejo. Podrobnosti o pobudi sicer niso navedli.

Novela zakona o dohodnini, katere uveljavitev je predvidena 1. januarja prihodnje leto, določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, s 1. januarjem ne bo zvišala na 5500 evrov, ampak le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.

Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2280 evrov več. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača spet na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.

Kapitalski dobički

V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic.

Spremembe so tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov, se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste nad to mejo pa se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov. Nad 100.000 evrov letnih prihodkov priznanih odhodkov ne bo. Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.

Novela je bila vse od začetka priprave tarča številnih kritik. Državni svet jo je skušal blokirati z odložilnim vetom, a jo je DZ nato še enkrat potrdil. V SDS-u pa so vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma, a je poslanci niso podprli.