"Nadaljnje delo v delovnih skupinah trenutno nima več nobenega smisla, zato do izpolnitve nekaterih naših pričakovanj ne bomo sodelovali v njih. Slišali smo veliko pozitivnih sporočil kmetijske ministrice, ki navaja, da želijo z zakonodajo več mladih kmetov, manj birokracije, več lokalne hrane, zaščititi kmetijska zemljišča in podobno, vendar gre na žalost zgolj za dobro plasirana sporočila za javnost, medtem ko je realnost povsem drugačna," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek. Kot je poudaril, kmetijske in nevladne organizacije ugotavljajo, da se stanje v kmetijstvu izrazito poslabšuje.

Da ne bodo več sodelovali v delovnih skupinah, ki preučujejo področni zakonodajni sveženj, so sicer sporočile organizacije KGZS-ja, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Kmečka iniciativa, Sindikat kmetov Slovenije ter Združenje hribovskih in gorskih kmetij. Za to so se organizacije odločile, ker menijo, da se s predlaganimi spremembami pogoji za kmetovanje le še bolj zaostrujejo in ne gredo v pravo smer. Nadaljnjim pogovorom se bodo priključile, ko bodo od kmetijskega ministrstva prejele konkretne odgovore na svoje zahteve.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na začetku februarja kmetom obljubila vpogled v analize, na podlagi katerih so nastale spremembe zakonodaje, ter učinke na sektorje, ki jih do zdaj še niso v celoti prejeli. Prav tako jih moti, ker ne poznajo ključne vsebine podzakonskih aktov, na kar je vezanih precej sprememb v zakonodaji. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je menil, da se je na sestankih delovnih skupin, ki so obravnavale predlagano zakonodajo, videlo, kako so nevladne organizacije zastopale slovenskega kmeta z zdravo kmečko pametjo, ki pa je druga stran ne razume.

Kot je pojasnil, organizacije pričakujejo, da se bo ministrstvo pred začetkom pogajanj o zakonodaji opredelilo do predlogov, ki so jih pripravile kmetijske organizacije. "Pogajanja bomo nadaljevali, ko dobimo odgovore na vse naše pobude," je bil jasen Noč. "Nevladne organizacije v kmetijstvu so ta trenutek edini branik za slovensko kmetijstvo, predvsem pa tudi za slovenskega potrošnika, da bo sploh še lahko kupoval slovensko hrano," je poudaril.

"Ministrstvo upošteva kmete le takrat, ko mu to ustreza iz političnih razlogov"

Kmetom se zdi kontradiktorno, da ministrica v javnosti veliko govori o potrebi po varovanju kmetijskih zemljišč, medtem ko osnutek zakonodaje omogoča postavitev sončnih elektrarn na 130.000 hektarjih kmetijskih zemljišč. "To je več kot 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Gre za proizvodni potencial, za prehransko varnost in suverenost prebivalcev Slovenije," je dejal Podgoršek.

"Vedno rečemo, da je prehranska suverenost temelj obstoja vsake države, ampak se v obdobjih blagostanja to vedno zanemarja in politiki pozabljajo, da je kmetijstvo začetek prehranske verige," je dejal predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Slovenski kmet in kmetica postajata redkost, pa je menila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. "Različne manjšine so privilegirane in podpirane, kmetje pa smo manjšina, ki jo država vse bolj zatira. Kmetje težko dobijo zemljo za obdelovanje, lahko pa le nemočno opazujejo, kako se kakovostna zemlja okrog njih pozidava," je bila kritična.

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob si medtem želi predvsem dejanj, ne zgolj besedičenja o tem, kako so mladi pomembni za prihodnost kmetijstva in podeželja. "Mladi kmetje, ki smo določevalcem tako zelo pomembni, smo razočarani in obenem ogorčeni, kako se zastavljajo prihodnost kmetijstva, prihodnost prehranske varnosti, prihodnost naše narave in kmetijskih gospodarstev," je dejala.

Da vizija ministrstva ni prava, sta menila tudi predstavnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek in predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Peter Demšar. "Imam občutek, da pripravljavci ne vedo, kje smo, kaj šele, kam bi radi šli," je menil Redek. "Ministrstvo upošteva kmete le takrat, ko mu to ustreza iz političnih razlogov. Tako enostranskega in arogantnega spreminjanja zakonodaje ne bomo sprejeli. Če ministrstvo takoj ne popravi tega nedopustnega pristopa in ne začne dejanskega dialoga s kmeti, bomo prisiljeni poseči po ostrejših oblikah pritiska," je dejal predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek.

Ministrica: Odziv me preseneča, ne morem ga razumeti drugače kot izsiljevanje

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je v odzivu na kritike organizacij dejala, da so o tem na ministrstvu izvedeli iz medijev. Dodala je, da jo je tak način presenetil, saj se ministrstvo s predstavniki teh organizacij redno srečuje na formalnih in neformalnih sestankih ter da so odnosi in tudi komunikacija boljši, kot so bili pred leti.

Povedala je, da so se priprave zakonodajnega svežnja začele januarja lani, izhodišča pa so bila predstavljena konec lanskega leta. "Takrat smo tudi povedali, katerih vsebinski predlogov se bomo dotikali," je pojasnila in dodala, da so nato v letošnjem februarju potekale tudi predstavitve predlogov sprememb po območnih enotah KGZS-ja. "Gre za novost v komunikaciji in dialogu delovnega procesa. Mislim, da se v preteklosti ministrstvo za kmetijstvo nikoli ni vključevalo na predstavitve območnih enot same zbornice," je poudarila. Spomnila je tudi, da je ministrstvo javno obravnavo osnutkov zakonov na željo nevladnih organizacij podaljšalo, nekaterih na maksimalnih 75 dni, čeprav javna obravnava v povprečju traja od 30 do 60 dni.

Kot je dejala ministrica, so bile med pripravo zakonodajnega svežnja upoštevane tudi pripombe kmetijskih organizacij in da je bilo vse izpeljano v konkretnih dialogih ter brez tajnosti. "Ravno zato, znova me preseneča tovrsten odziv," je poudarila. Dodala je, da je bilo ustanovljenih tudi toliko delovnih skupin, kolikor je predlaganih zakonov, torej sedem. "Po dveh mesecih je šest delovnih skupin končalo svoje delo, sedma delovna skupina konča svoje delo jutri," je dejala. "V veliki večini smo se uskladili z različnimi deležniki, z vsemi nevladnimi organizacijami, teh je bilo kar 21 na naših delovnih sestankih," je dodala Čalušić in ocenila, da kmetijsko ministrstvo pri načrtovanju sprememb še nikoli ni bilo tako vključujoče.

Ministrica je dejala še, da se veseli dela s tistimi nevladnimi organizacijami, ki bodo "nadaljevale svoj delovni proces z vso odgovornostjo in predvsem s poslanstvom ter zavedanjem, na kakšen način se lahko tvorno pripelje do skupnih rešitev". Poteze tistih, ki so izrazili namero za izstop iz delovnih skupin, pa, kot je dejala, ne more razumeti drugače kot izsiljevanje.

Kmete je med drugim zmotila možnost postavitve sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča. Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je poudarila, da je pri tem treba govoriti o agrofotovoltaiki. "O umeščanju fotovoltaičnih naprav na kmetijska zemljišča imamo že obstoječo zakonodajo in ta dopušča umeščanje in spremembo namembnosti za namen proizvodnje električne energije že danes. Naš osnovni namen pa je varovanje kmetijskih zemljišč in njihove primarne funkcije, ki je pridelava hrane," je dejala.

Kot je pojasnila, so zato definirali, kaj je agrofotovoltaika, in sicer da gre za primarno funkcijo ohranjanja kmetijskih zemljišč, kot sekundarno pa je mogoča proizvodnja elektrike prek sončnih panelov za namen samooskrbe kmeta, ki prideluje na tem zemljišču. "Z vzpostavitvijo agrofotovoltaike in definicijo želimo varovati kmetijska zemljišča, to smo tudi deležnikom velikokrat pojasnili," je poudarila. Glede problematike volkov pa je dejala, da to ni v pristojnosti kmetijskega ministrstva, a se zavedajo te problematike, pri čemer imajo več ukrepov za pomoč kmetov.

Na opozorila kmetijskih organizacij, da se bodo nadaljnjim pogovorom znova priključile, ko bodo od ministrstva prejele konkretne odgovore na svoje zahteve, je Čalušić odgovorila, da jih bodo prejeli, "tako kot vsi preostali, po koncu javne obravnave". Ministrica sicer meni, da so vsi na isti strani in si želijo delovanja v dobro slovenskega kmeta, a se očitno pri komunikaciji ne razumejo.

Označevanje gensko spremenjene hrane, konkurenčni pogoji za rejo živali

Nevladne organizacije sicer med drugim zahtevajo, da se vsa gensko spremenjena hrana označi. "Po predlogu zakonodaje je takšno označevanje zahtevano za krmo za živali, ne pa tudi za hrano za ljudi, kar je nesprejemljivo," je bil kritičen Podgoršek.

Kmetje sicer zahtevajo tudi enake konkurenčne pogoje za rejo rejnih živali, kot veljajo v soseščini, ter med drugim nasprotujejo umikanju lastnikov gozdov iz postopkov odločanja o upravljanju gozdov, o upravljanju divjadi, možnosti kontrole kmetijskih zemljišč brez obveščanja lastnikov kmetijskih zemljišč, izvajanju javne veterinarske službe brez prisotnosti lastnikov živali in ukinitvi z zakonom določenega posvetovalnega telesa sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo.

Podgoršek: Predlagana novela zakona o KGZS-ju ponoven poskus politizacije

Podgoršek je komentiral tudi predlagano novelo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki po njegovi oceni pomeni ponoven poskus politizacije zbornice. Predlog novele sta v DZ sredi meseca vložila poslanca koalicijskih strank Gibanje Svoboda in SD-ja Robert Janev in Jonas Žnidaršič. Glavna predlagana sprememba je odprava obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, predlog pa tudi poenostavlja volitve v ključne organe zbornice.

"S takšnimi manevri je zaupanje med nami, kmečkimi nevladnimi organizacijami, in aktualno koalicijo porušeno, zato obžalujemo takšna ravnanja," je ob tem dejal aktualni predsednik KGZS-ja Podgoršek. Dodal je, da bodo na KGZS-ju naredili vse, kar je v njihovi moči, da "to hišo ohranimo pri življenju s še bolj trdim zavzemanjem za slovenskega kmeta, za slovenske lastnike gozdov". Podgoršek je prepričan, da gre za ponoven poskus, kako zbornico pripeljati na politični parket, čemur jasno nasprotujejo. Kot je pojasnil, so že imeli prve razgovore, tudi s poslanci Svobode, v nadaljevanju pa se bodo sešli tudi z drugimi poslanskimi skupinami.

Svoj kompromisni predlog pripravljajo tudi na zbornici, a o njegovi vsebini Podgoršek še ni želel govoriti, saj je še v fazi priprave, ki ji mora nato slediti še usklajevanje. Se pa predsednik KGZS-ja strinja, da je po 25 letih delovanja zbornice verjetno čas za kakšne spremembe. "Razpravo, ki je tekla okrog javne službe kmetijskega svetovanja in ki bo še potekala – ministrstvo oblikuje delovno skupino – pozdravljamo. Strinjamo se, da imamo prostor za izboljšave," je dejal.

"KGZS je institucija, ki se je gradila desetletja. Seveda ima težave, težave ima tudi slovensko kmetijstvo in te je treba obravnavati ter rešiti. Vendar pa nepremišljen, populističen predlog o prostovoljnem članstvu resno ogroža njeno prihodnost. Če bo ta predlog sprejet, bo svetovalna služba za kmeta hitro razpadla, ponovna vzpostavitev pa bi trajala desetletja," pa je menil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Poudaril je, da je slovensko kmetijstvo zelo specifično, razdrobljeno, zato potrebuje močno oz. še močnejšo podporo, ki jo po njegovi oceni lahko zagotovi le stabilna, močna in učinkovita zbornica.

Podgoršek medtem verjame, da bo trenutna razprava pripomogla k temu, da bo zbornica na koncu še močnejša in "resnično tista, ki zastopa deležnike, ki so ključni v tem slovenskem kmetijskem in gozdarskem prostoru". "Prepričan sem, da nam bo močno zbornico uspelo ohraniti tudi za nadaljnjih 25 let," je dejal.