"Poslanci SMC-ja nikoli ne bodo glasovali za kakršne koli oporečne kandidate, če se vse te obtožbe potrdijo. Če držijo, imamo resno težavo, ki je nismo zakuhali poslanci, ampak odgovorni v tem procesu," je bila v izjavi novinarjem po koalicijskem srečanju jasna vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer.

Če navedbe držijo, je bilo delo po njenem mnenju izjemno slabo opravljeno. V nasprotnem primeru pa Kustec Lipicerjeva pričakuje, "da bodo tudi mediji prevzeli odgovornost za nemir, ki ga povzročajo s takimi predlogi v javnosti".

Tudi v DeSUS-u po besedah vodje poslanske skupine Franca Jurše želijo pojasnila. Dejal je, da je slišal določene informacije, na podlagi katerih težav s potrditvijo kandidatov ne bi imeli. Če se bo izkazalo drugače, pa bodo temeljito razmislili in tistega, ki ne bo imel razčiščenih zadev, ne bodo podprli, je napovedal.

Pomisleki so tudi v SD-ju, ki so do obeh kandidatov zadržani že od samega začetka. Po besedah glavnega tajnika SD-ja Dejana Levaniča so zahtevali dodatna pojasnila, po kakšnih merilih sta bila izbrana. Glede na očitke, ki se pojavljajo, bi kandidata zelo težko podprli, a jima puščajo priložnost, da se o tem izrečeta, je pojasnil.
Komisija za preprečevanje korupcije je leta 2012 ugotovila, da so Bojan Dremelj, Dušan Mitič, Željko Puljić (trenutno vodi Iskratel), Filip Ogris - Martič in Darja Senica kot člani uprave Telekoma Slovenije pri sklenitvi poslov o nakupu in prodaji deležev v kosovskem podjetju Ipko.net ter pri izdaji poroštva za obveznosti Najdi.si kršili dolžno skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika. S tem so Telekom oškodovali za več kot 10 milijonov evrov, njihova dejanja pa da so uresničila znake korupcije.

Puljić je po navedbah portala Siol tudi eden od večjih lastnikov Iskratela, ki je v sporu z državo. Med drugim je proti državi vložil tožbe in kazensko ovadbo zaradi unovčenja jamstva v primeru dodelitve evropskega denarja Razvojnemu centru za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki je v 80-odstotni lasti Iskratela. Urad za nadzor proračuna je namreč ugotovil, da so v Iskratelu 2,2 milijona evropskih evrov prek nenamenskega nakupa nepremičnine prelili v svoj žep.

Delo ob tem poroča, da je senat Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) leta 2001 presodil, da Žmavc "ni primeren za opravljanje funkcije, ki po svoji vsebini pomeni zakonito, skrbno in vestno upravljanje tujega premoženja". Žmavc je namreč takrat kandidiral za člana uprave Intare, a je senat ATVP-ja njegovo vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije zavrnil s pojasnilom, da iz njegovih potez ne izhaja, da je kot lastnik in ustanovitelj sprejemal ekonomsko smotrne odločitve.

Žmavc ob kandidaturi za nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH) za Siol.net ni želel komentirati ničesar, dokler postopek imenovanja traja. Puljić pa je za portal zanikal, da bi bil v konfliktu interesov. "Ni nobenega konflikta interesov. Tudi nominacijska komisija je odločila, da ni nobenih težav," je povedal.