Štorman je v izjavi za medije povedal, da je tožbo vložil zaradi motenja posesti, saj predstavniki KBM Leasinga ob vstopu v hotel niso imeli sodne odločbe o prevzemu in zaprtju hotela.

Poudaril je, da je v pogodbi o lizingu natančno zapisano, kako je treba ravnati, če lizingojemalec ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Ob tem pa se sprašuje, kako bodo novi lastniki hotela nadaljevali dejavnost - glede na to, da so celotno zemljišče, na katerem stoji hotel, in tudi vsa zemljišča okrog objekta v njegovi lasti, je poročal STA.

Štorman priznava, da ima finančne težave
KBM Leasing pa je še pred prevzemom hotela Štorman znanega savinjskega podjetnika izpostavil tudi kot velikega dolžnika državi in svojim zaposlenim, da ima skoraj tri milijone neporavnanih obveznosti do Dursa, zamuja s plačami delavcem in prispevki zanje ter ima že 245 dni blokirane transakcijske račune.

Miran Korošec je za Radio Slovenija iskal Štormanovo plat zgodbe - ta ne zanika, da ima zaradi splošne krize tudi on hude finančne težave. "Imam 100 zaposlenih in dejstvo je, da zamujam s plačami, dolžan sem tudi državi," priznava, a o znesku dolga ne govori, saj pravi, da je za prave podatke pristojen davčni urad v Celju. Zagotavlja pa, da drugim bankam ni dolžan nič. "Tudi blokada bančnih računov je jasna slika, da se dve tretjini denarja odvajata na Durs, ena pa ostaja," pravi.

Na celjskem davčnem uradu ne želijo razkriti natančnega podatka o Štormanovem dolgu, zagotavljajo pa, da tudi pri njegovi izterjavi uporabljajo vse postopke davčne izvršbe, ki jih omogoča zakonodaja.

Koliko časa lahko nekdo posluje kljub davčnemu dolgu?
Štorman pa je na zadnjem javno objavljenem seznamu davčnih dolžnikov v dokaj visokem razredu - med dolžniki, ki imajo od milijon do deset milijonov evrov dolga. Ob tem se poraja vprašanje, koliko časa lahko nekdo posluje kljub davčnemu dolgu? Kar nekaj časa, saj ima davčna uprava različna pooblastila za izterjavo dolga in vsa vzamejo čas, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Izvršba na transakcijski račun, na denarne prejemke, vrednostne papirje, terjatve dolžnikov neplačnika, premoženje, premično kot nepremično, lahko tudi rubež gotovine. "Davčni izterjevalec pač dnevno ali tedensko rubi gotovino iz blagajn, gostiln ali hotelov," pojasnjuje namestnica direktorice celjskega davčnega urada Irena Vrečar.

Najlažji način je blokada računov. Vendar to ni ovira, da nekdo ne bi posloval in plačeval svojih zaposlenih, saj za samostojne podjetnike ni obvezno vse gotovine položiti na račun. "Fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost na trgu, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 evrov," dodaja Vrečarjeva.

Če se lizinga ne odplačuje ...
Zaradi krize se sicer težave pri odplačevanju lizinških obrokov poglabljajo, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec. Kako dolgo lahko lizingojemalci preprečujejo odvzem najetega predmeta, je odvisno od posameznega lizingodajalca.

Medtem ko pri najemu kredita takoj postanemo lastniki - denimo novega avtomobila - pri lizingu pridobimo lastniško pravico šele, ko z mesečnimi obroki v celoti poplačamo predmet lizinga in ga odkupimo.

V vmesnem času je lastnik predmeta lizinška hiša, najemnik pa pridobi samo dovoljenje za uporabo. Če stranka lizinga ne more več odplačevati, potem mu hiša pošlje dva pisna opomina. In če stranka predmeta vseeno ne vrne? "Tudi v pogodbi je predvideno, da se stranka pozove, da vrne predmet lizinga, ki se potem proda, to, kar se doseže s prodajo, pa se stranki nato odšteje od tega, kar ona še dolguje na podlagi lizingpogodbe," pojasnjuje vodja lizinške dejavnosti pri združenju bank Boris Bajt.

Uradne evidence o številu zasegov ni, lizinške hiše so z informacijami bolj ali manj skope. Združenje bank pa ugotavlja, da je trenuten obseg lizingov padel na ravni v letu 2004 in 2005.