Če tega ne bi bilo mogoče doseči, bi bilo delo komisije po oceni njenega predsednika Matjaža Hanžka nesmiselno, saj javnost ne bi mogla ovrednotiti njenega dela.

Hanžek je po nujni seji komisije pojasnil, da so danes sprejeli dva sklepa. Prvi je, da bo komisija uporabila poročilo Računskega sodišča, drugi pa, da bo pozvala pošiljatelje dokumentacije, ki jo obravnava, naj z nje umakne oznake tajnosti.

Iz poročila Računskega sodišča je namreč razvidno, da je velik del - kar več kot polovica poročila - zasenčen. Množica dokumentov je označena z oznako zaupnosti ali poslovne skrivnosti, s čimer pa se v preiskovalni komisiji ne strinjajo.

DZ je odgovoren javnosti in Hanžek se ne more sprijazniti s tem, da bi komisija objavila poročilo, ki bi bilo v večini zasenčeno. Komisija sicer lahko poda svoje trditve, ki pa jih javnost - če so dokumenti tajni - ne more ovrednotiti in oceniti, ali ima zanje dokaze ali ne.

Minilo je že več let
Kot je dodal Hanžek, je mnogo teh podatkov v dokumentih, ki so stari pet let in več, zato v komisiji v oznakah tajnosti ne vidijo posebnega smisla.

Komisija bo zato pošiljatelje pozvala, naj znova preverijo upravičenost teh oznak, še posebej z vidika časovne odmaknjenosti in stanja preiskav, ki jih različni organi izvajajo v zvezi z investicijo v Teš 6.

Če se pošiljatelji ne bodo odzvali z umikom po mnenju preiskovalne komisije neupravičeno označenih tajnosti, bo preiskovalna komisija razmislila, na katere institucije se bo obrnila in katera pravna sredstva bo uporabila, da se preveri upravičenost podeljenih oznak tajnosti.

V interesu javnosti in preiskovalne komisije je, da se investicija v blok Teš 6 razišče v obsegu, kot je bil določen z njeno odreditvijo, še poudarja predsednik komisije.