"Predvsem pa si obetamo, da bomo videli, kakšni so vzorci ugrabljene države," je pred delno zaprto sejo dejal Hanžek. Po njegovih pojasnilih se sicer v javnosti res največkrat pojavlja vtis, da so preiskovalne komisije same sebi namen, a je kar nekaj komisij dobro končalo delo.

Komisija je danes sprejela štiri sklepe. Člani bodo do naslednje seje, ta naj bi bila čez okoli 14 do 21 dni, proučili do zdaj zbrano zelo obsežno gradivo. Na naslednji seji bodo nadaljevali z dogovorom o delu in odločali o vsebini sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj, je pojasnil Hanžek.
Prav tako bodo člani v 10 dneh poslali predloge vsebin sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. O drugih stvareh, na primer o tem, koga bi komisija lahko zaslišala, se danes še niso pogovarjali.
Za zdaj le indici
Članica komisije Alenka Bratušek (ZaAB) je sicer že pred sejo napovedala, da se bo "osebno potrudila, da se bo razjasnilo čim več dejstev v zvezi s tem katastrofalnim projektom". Član komisije Bojan Dobovšek (SMC) pa je poudaril, da je za zdaj mogoče govoriti le o indicih vpletenosti politike v projekt.

Komisija bo sicer pod lupo vzela obdobje od leta 2003, glede na ugotovitve v teku preiskave pa bi se to obdobje lahko še razširilo. Projekt, katerega vrednost se je s 600 milijonov evrov povzpela na zdaj ocenjenih 1.428 milijonov evrov, že od začetka vzbuja dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in preglednosti, pod drobnogled ga je vzelo več institucij, tudi policija.

Za projekt jamči tudi država, ki je dala poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke. V Šoštanju so v zameno za poroštvo med drugim obljubili, da vrednost naložbe ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da cena premoga ne bo presegla 2,25 evra za gigadžul, a sta ti dve zavezi že kršeni.