Po besedah predsednika komisije Lojzeta Posedela predlog za razširitev preiskave že imajo, zato pričakuje, da bodo februarja lahko delo nadaljevali. Če bo predlog v državnem zboru potrjen, potem bodo lahko preiskavo razširili tudi na nosilce javnih funkcij in na preostale banke, ne le na banke v večinski državni lasti. "Če banke ne bodo sodelovale, bomo uporabili tudi sodišča," je napovedal predsednik komisije.
Dodal je, da naj bi bil pri prevzemu Pivovarne Laško vpleten tudi nekdanji državni sekretar ministrstva za gospodarstvo.

Prav tako so že navezali stike z avstrijskim parlamentom, ki preiskuje posle Hypo banke, in pričakujejo, da bodo s severnimi sosedi sodelovali v preiskavi, ki se bo dotikala poslovanja banke v Sloveniji. Na vprašanje MMC-ja, ali nameravajo zaslišati tudi akterje v spornih menedžerskih prevzemih, je Posedel pritrdil in pri tem kot primer navedel Igorja Bavčarja, Boška Šrota in nadzornike NLB-ja.
Sicer pa je komisija letos zaslišala že 13 ljudi, med njimi Andreja Vizjaka, Adrijano Starino Kosem, Maksa Tajnikarja, Andreja Bajuka, Boža Predaliča, Mitjo Gasparija, Janija Sorška, Damjana Žuglja in še nekatere druge, vabilo pa je že dobil tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.
Na vrsti konkretni akterji
Posedel je ob tem pojasnil, da je bila prva faza dela preiskovalne komisije usmerjena bolj v razkrivanje ozadja spornih menedžerskih prevzemov (pomanjkljiva zakonodaja, (ne)delo regulatorjev), medtem ko bo druga osredotočena bolj na konkretne akterje prevzemov. Na naše vprašanje, ali bodo vložili tudi kakšne kazenske ovadbe, je odgovoril, da je bistvo preiskave ugotoviti politično odgovornost in vpletenost nosilcev javnih funkcij, in ne kazenski pregon.
V predlogu za razširitev preiskave so predlagali pregled vpletenosti vseh nosilcev javnih funkcij od leta 2004 do danes ter kreditiranja bank med letoma 2005 do 2009. Pri tem načrtujejo tudi sodelovanje z zunanjim strokovnjakom. Kdo bo ta strokovnjak, pa se še ne ve.