Sorodna novica Banke o negativnem euriborju: Cene posojila ne določa le obrestna mera

Obrestna mera je za posojilo, najeto po spremenljivi obrestni meri, sestavljena iz referenčne obrestne mere euribor in pribitka, ki ga določi banka. Euribor (Euro Interbank Offered Rate) je povprečna obrestna mera, po kateri si skupina izbranih evropskih bank med seboj posoja denar. Njegova višina se oblikuje na medbančnem trgu in posamezna banka nanj ne more vplivati.

Na medbančnem trgu za to obrestno mero računajo povprečje za obdobje od enega tedna do enega leta in tako vsak dan dopoldne objavijo več različnih euriborjev. Za izračunavanje cene bančnega posojila se v Sloveniji večinoma uporablja tri- ali šestmesečni euribor, torej povprečje obrestnih mer zadnjih treh oz. šestih mesecev, ki pa se med bankami razlikuje, saj ga usklajujejo v različnih časovnih obdobjih.

Vrednost euriborja od njegovega nastanka leta 1999 zelo niha, odvisna pa je od gospodarskih razmer in denarne politike, ki jo za območje evra, v katerem je od leta 2007 tudi Slovenija, oblikuje Evropska centralna banka (ECB). Oktobra 2008 je šestmesečni euribor dosegel več kot pet odstotkov, nekje sredi 2015 je zašel v negativno območje. V teh dneh je šestmesečni euribor tik po ničlo, medtem ko je od aprila 12-mesečni euribor že v pozitivnem območju.

Tožbe zaradi neupoštevanja negativnega euriborja

Zveza potrošnikov Slovenije je napovedala skupinsko tožbo proti slovenskim bankam, ker te pri sklepanju posojil s spremenljivo obrestno mero ne upoštevajo negativne vrednosti euriborja, ki je namreč že vse od leta 2015 negativen, kar pa se ne odraža v višini mesečnih obrokov, ki jih odplačujejo posojilojemalci. Zdaj bo Zveza potrošnikov poskušala banke v to prisiliti po sodni poti.

Vrednost euriborja je bila še leta 2008 nad petimi odstotki, nato pa leta 2015 padla pod ničlo, kjer vztraja še danes. Komitenti, ki so najeli posojila s spremenljivo obrestno mero, ta je sestavljena iz vrednosti 3-, 6- ali 12-mesečnega euriborja in obrestnega pribitka, so pričakovali, da se bo to odrazilo tudi na višini njihovih mesečnih obrokov, a so se ušteli. Večina bank in hranilnic je namreč s posebnim določilom, tako imenovano ničelno klavzulo, poskrbela, da se namesto dejanske negativne vrednosti euriborja upošteva vrednost nič, je za TV Slovenija poročala Ines Kočar.

"Če pa euribor zraste nad nič odstotkov, pa posledično skupna obrestna mera raste, skupni stroški posojila so višji in ne nazadnje višja je tudi mesečna anuiteta za potrošnika," je pojasnil Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Konkreten primer pokaže tisočaka manj

Poglejmo konkreten primer. Posojilojemalec, ki je maja 2014 najel posojilo v višini 80 tisoč evrov z dobo odplačevanja 15 let ter obrestno mero, sestavljeno iz 6-mesečnega euriborja in slabih treh odstotkov obrestne marže, je do danes plačal skoraj 10 tisoč evrov obresti. Če bi banka upoštevala negativni euribor, bi bil ta znesek za dobrega tisočaka nižji.

"ZPS je že dosegla sodno zmago zaradi neupoštevanja obrestnih mer, in sicer proti banki Sparkasse. Ker pa banka odločitev sodišča upošteva le pri novo sklenjenih pogodbah, ne pa tudi pri tistih, ki jih je sklenila v preteklih letih, je ZPS napovedal novo tožbo. Tokrat proti vsem bankam," je za TV Slovenija poročala Ines Kočar.

"Kar se mi pa zdi tukaj nepravično od bank, pa je, da kljub judikatom in vsem, še zdaj v svoje pogodbe večinoma vključujejo klavzule, da se negativne obrestne mere ne upoštevajo," je povedala novinarka časopisa Finance Petra Sovdat.

Banke: To ni nepošteno

"Stališče združenja in seveda sektorja je, da so t. i. 'floor' klavzule dopustne in da niso nepoštene, če so seveda klavzule ustrezno predstavljene ob predpisovanju pogodbe, na razumljiv način," pa je povedala Stanislava Zadravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije.

Na Zvezi potrošnikov menijo drugače, zato so na svoji spletni strani objavili poziv potrošnikom, da se pridružijo kolektivni tožbi. "Obrazec zahteva neke osnovne podatke o posojilu. Kot so na primer višina posojila, višina pribitka v sami obrestni meri, ročnost posojila. Te podatke potrebujemo tudi mi, da vidimo upravičenost potrošnika v tej kolektivni tožbi," je še povedal Tretnjak iz ZPS-ja.

Odziv potrošnikov je velik, prva tožba proti eni od bank pa je bila vložena ta teden.

Sorodna novica Hribar: Nobene potrebe ni, da postanete finančni špekulant na ravni obrestnih mer

Kdo bo bolj občutil dvig euriborja?

Dvig euriborja bo občutnejši za tiste, ki imajo dolgoročno posojilo in so na začetku njegovega odplačevanja. V začetni fazi je namreč obrok v glavnem sestavljen iz obresti, na koncu pa večji del obroka predstavlja odplačilo glavnice. Pri vprašanju, katero obrestno mero izbrati, je treba upoštevati znesek in ročnost posojila, svoj proračun in nagnjenost k finančnim tveganjem, svetujejo v bankah.

Banke ponujajo informativne izračune za primerjavo spremenljive in nespremenljive obrestne mere, za konkretni primer pa je treba pri banki pridobiti individualno ponudbo. Ali naj posojilojemalec zaprosi za spremembo iz ene v drugo obrestno mero, za znižanje obrestne mere, reprogram posojila ali (delno) predčasno poplačilo posojila, je odvisno tako od stanja, v katerem je, in stroškov, ki jih za takšne spremembe zaračuna posamezna banka.

Banke so v zadnjem obdobju okrepile delež fiksno obrestovanih posojil gospodinjstvom. Po podatkih Banke Slovenije se je delež fiksno obrestovanih novoodobrenih stanovanjskih posojil v lanskem letu povečal s 60 na skoraj 90 odstotkov, pri potrošniških posojilih pa se je s 70 odstotkov, kjer je bil od začetka leta 2019, do konca leta 2021 zvišal na nekaj manj kot 90 odstotkov. Fiksno obrestovana posojila so decembra 2021 predstavljala 45 odstotkov stanovanjskih posojil (decembra 2020 35 odstotkov) in 66 odstotkov potrošniških posojil (decembra 2020 61 odstotkov).

Polovica posojil po fiksni obrestni meri

Najnovejši podatki Banke Slovenije kažejo, da so bančna posojila gospodinjstvom marca znašala 11,5 milijarde evrov. Od tega je bila večina ali za 7,6 milijarde evrov stanovanjskih posojil, polovica je bila danih po fiksni obrestni meri, 48 odstotkov pa je bilo danih po spremenljivi obrestni meri.

Marca je za nova stanovanjska posojila fiksna obrestna mera znašala 1,7 odstotka, spremenljiva pa 1,5 odstotka. Za nova potrošniška posojila je fiksna obrestna mera znašala 5,9 odstotka, spremenljiva 4,7 odstotka. Pred leti pa je bila razlika občutnejša. Decembra 2016 je za nova stanovanjska posojila fiksna obrestna mera znašala 2,6 odstotka, spremenljiva dva odstotka, za nova potrošniška posojila pa fiksna šest odstotkov, spremenljiva pa 4,2 odstotka.

Z zaostrovanjem denarne politike nekaterih centralnih bank po svetu in napovedjo ECB-ja, da bo z letošnjo jesenjo konec obdobja z negativno obrestno mero, se tako obdobje zgodovinsko najnižjih ravni obrestnih mer zaključuje. Ključna obrestna mera pri nič odstotkov vztraja od marca 2016, obrestna mera za mejno posojanje je pri 0,25 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa je od septembra 2019 pri -0,5 odstotka.