Po podpisani pogodbi bo Dolinšek Transport utrdil cestišče za dostop do lokacije, območje zavaroval z mrežasto ograjo, da ne bi bilo dodatnega dovoza odpadkov, stabiliziral odpadek pred širjenjem smradu, postavil betonsko ograjo, ki bo preprečila razlitje na sosednja zemljišča, in nato po odvozu odpadkov odstranil montažno ograjo. Dela bodo začeli v torek, je ob podpisu pogodbe v prostorih ministrstva v Ljubljani povedal direktor družbe Marko Dolinšek.

Vizjak: Družba je nelikvidna

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je izrazil zadovoljstvo, da bodo pripravljalna dela stekla takoj in da bodo izvedena v petih dneh. Sledil bo javni razpis za izbiro izvajalca odvoza odpadkov, strošek tega bi lahko po ministrovih besedah dosegel okoli milijon evrov.

Na zunanjih površinah odlagališča, ki ga upravlja družba ML Surovine, je po ocenah okoli 4000 ton odpadkov, od tega 3000 ton komunalnega blata in 1000 ton pepela. Ne vedo pa še, koliko je odpadkov v pokritem delu. "Ocenjuje se, da je lahko tega zelo veliko," je dejal Vizjak.

Sanacijo bodo izvedli po začeti izvršbi, potem ko družba ML Surovine ni izpolnila odločbe inšpekcije za okolje in naravo, ki je družbi naložila sanacijo območja. Po Vizjakovih besedah je družba izjavila, da odločbe zaradi nelikvidnosti ne more uresničiti. Krajani Zaloga so že od aprila lani opozarjali na nevzdržne razmere zaradi smradu, ki se je širil zaradi skladiščenja elektrofiltrskega pepela in mulja ter drugih odpadkov.

Ker je nujno ukrepati takoj, bo denar za sanacijo založila država, nato pa ga bo izterjala od družbe ML Surovine in lastnika zemljišča, ki je subsidiarno odgovoren, je povedal Vizjak. "Nedopustno je, da bi kot ministrstvo za okolje in prostor izpostavljali ljudi, okolje, vodo potencialnemu onesnaževanju in oškodovanju zdravja ter se šli pravne bitke in tolmačenja, kdo je za kaj odgovoren," je dodal minister. Po njegovih besedah bodo tudi v drugih podobnih primerih ravnali enako.

Sorodna novica Krajani znova opozarjajo na pretečo ekološko katastrofo in vedno bolj neznosen smrad

Podobnik: Smrdelo bo

Predsednik sveta četrtne skupnosti Polje Tone Podobnik je povedal, da so prebivalci na območju pripravljeni na to, da bo v času odstranjevanja odpadkov smrdelo. "Mi jih vnaprej obveščamo in upam, da bodo to sprejeli z razumevanjem," je dejal in dodal, da bo odstranjevanje odpadkov predvidoma trajalo nekaj tednov.

Tudi direktor družbe Voka Snaga Krištof Mlakar je povedal, da se bodo prijavili na javno naročilo za odvoz odpadkov. Dejal je, da bo potrebnega nekaj potrpljenja, najpomembneje pa da je, da se odpadki pravilno odstranijo.

Kakšna škoda je že nastala v okolju, bodo lahko ocenili, potem ko bo odloženi material odstranjen, je povedal Mlakar in dodal, da pa je jasno, da bi lahko nastala večja škoda, če bi bili odpadki na zemljišču dalj časa.

Nezakonitih odlagališč še in še

Sorodna novica Lastniku zemljišča v zameno za odlaganje blata 350 evrov, salamo in šestorček piva

Ministrstvo si prizadeva, da bi podobne primere v prihodnje preprečilo. "Primerov, kot je ta v Zalogu, je bilo v zadnjem času kar nekaj po Sloveniji. Razgalili so nekatere nedorečenosti v zakonodaji, kar odpravljamo z novim zakonom o varstvu okolja, ki je tik pred sprejetjem na vladi," je povedal Vizjak.

Novi zakon – predlog je še v usklajevanju z različnimi deležniki, danes bo šel v obravnavo tudi službi vlade za zakonodajo, vlada pa bi ga potrdila do konca septembra – bo določal, da bo moral biti vsak upravljavec odlagališča odpadkov tudi lastnik zemljišča, in opredelil ukrepanje v primeru tovrstnega odlaganja, je povedal minister.

Madžari blata ne sprejemajo več

Sorodna novica Minister Vizjak računa, da bo problematika odpadnega blata rešena z vzpostavitvijo monosežigalnic

Razloge, da je bilo letos v Sloveniji odkritih več nezakonitih odlagališč komunalnega blata, vidi v pandemiji in tem, da se je zakonodaja v državah, kamor smo blato iz Slovenije doslej izvažali, zaostrila in se je izvoz ustavil, kot je primer Madžarske, cene v drugih državah, ki blato sežigajo, pa so se bistveno spremenile. Za tovrstne primere občine, ki so za ravnanje s komunalnim blatom odgovorne, niso imele rešitve in nekatere so blato oddajale na podlagi "papirjev, ki niso izkazovali realnega stanja", blato pa je končalo v naravi, je poudaril minister.

Država bo prek sklada za podnebne spremembe sofinancirala postavitev monosežigalnic za komunalno blato, ki bodo morale uporabljati najboljše dostopne tehnologije (BAT), "s ciljem, da to sistemsko rešimo in smo v Slovenji na tem področju samozadostni", je dodal Vizjak. Možnost je tudi, da se del blata prek ustreznega mešanja s pepelom predela v proizvod, ki se ga uporablja za utrjevanje brežin in pregrad, kar se v Sloveniji že izvaja, prav tako je možnost sušenja blata.