Poveljnik hoške civilne zaščite Boštjan Horvat je pojasnil, da bodo blato prepeljali na lokacijo podjetja Kostak. "Blato se zdaj natovarja na tovornjake, ki ga vozijo na prevzemno mesto v podjetju, in tam se po ustrezni predelavi naredi kompost. Odvažalo se bo približno en mesec, potem pa je potrebna še sanacija potoka in tako naprej," je povedal za Televizijo Slovenija.

Delavci bodo po njegovih besedah najprej poskrbeli za površinsko blato, ko bodo zagotovili dodatno pot skozi gozd, pa bo na vrsto prišla tudi sanacija struge potoka. Enako velja za ribnike znotraj botaničnega parka, ki jih bodo očistili nazadnje. Kot je pojasnil Horvat, je najprej treba preprečiti morebitno onesnaženje podtalnice. Analize k sreči ne kažejo kontaminacije, pitno vodo pa bo najpozneje jutri dobilo tudi pet gospodinjstev, ki jim je blato onesnažilo zasebno vodno zajetje.

Župan bi račun, ki ga bo plačala država, izstavili storilcem

Sanacija se je začela, ko je okoljsko ministrstvo izdalo odlok, ki ureja financiranje sanacije in potrjuje prevzemnika blata. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Jasmina Kozole, bo odpravljanje posledic onesnaženja po prvih ocenah stalo več 100 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja.

Župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak ob tem opozarja, da se blato odlaga tudi drugod. Na sanacijo čaka tudi blato, pred tedni odloženo pri Dramljah. Ob tem Soršak upa, da bodo očividci kršilce prijavljali in bodo ti ustrezno kaznovani. "Ko dobiš prvi račun, ga pošlješ povzročitelju, ki mora biti predhodno znan, in potem z izvršbo zavaruješ premoženje, da ga ne odtuji, ter ga lahko uporabiš za poplačilo sanacije," je dejal.

Intenzivna kriminalistična preiskava

Kriminalisti dejanje, ki je povzročilo takšno okoljsko škodo, preiskujejo prioritetno in sodelujejo tudi s kriminalisti iz drugih delov Slovenije. V javnosti so se pojavile informacije, da naj bi komunalno blato prihajalo iz ptujske čistilne naprave. V podjetju so potrdili, da dogajanje časovno sovpada z odvozom blata iz njihove čistilne naprave, za kar skrbi celjsko podjetje CEP.

Kot je poročala Jasmina Kozole, pa v podjetju CEP trdijo, da je tisti dan prevoz blata zanje opravil nekdo drug, ki ima po zagotovilih podjetja veljavno okoljevarstveno dovoljenje. Kdo, sicer ne izdajajo. Hkrati pa tudi na podjetju ML Surovina, ki naj bi bilo končni prevzemnik ptujskega blata, niso odgovorili, ali so ga prejeli in koliko. Poznavalci na terenu sicer opozarjajo, da se v Sloveniji več tisoč ton blata letno izgubi neznano kam, posamezniki pa povedo, da se ljudem obljublja plačilo v zameno za uporabo njihovih zemljišč za odlaganje odpadnega blata.