Udeleženci prve konference o slovenski transportni logistiki so med drugim sklenili, da se postopek izdelave projekta logističnega holdinga Slovenskih železnic (SŽ), Luke Koper in Intereurope vodi dalje in da se, ko bo znanih več podrobnosti, znova sestanejo. Po zagotovilih Boruta Pahorja se bo ponovno srečanje zgodilo še pred koncem leta, predvidoma v roku meseca in pol oz. dveh mesecev.

"Ne bi rad, da prehitevamo, če ni potrebno, ker bi se lahko zaleteli v napačno odločitev," je pojasnil premier in dodal, da bodo v tem času pripravili nekatere odgovore in morebiti odkrili tudi kakšne nadgradnje projekta, ki jih je dala konferenca in bi lahko bile pomembne za končno odločitev.

Pahor: Povezani so lahko močnejši na trgu
Po uvodnih besedah premierja Boruta Pahorja bi ob uresničitvi ideje skupnega holdinga, katere oče je nekdanji direktor Deutche Bahna Hartmut Mehdorn, prišlo do pozitivne sinergije, od katere bi imeli koristi tako v SŽ-ju kot v Luki Koper, Intereuropi in drugih podjetjih, ki bi se še morebiti vključila v holding. V nasprotnem bi bilo namreč vsako izmed teh podjetij samo izpostavljeno konkurenčni tekmi in tako šibkejše. "Zamisel o holdingu ni nastala zato, kot nekateri prehitro sklepajo, da bi z njo sanirali Slovenske železnice. Nastala je zato, ker so snovalci te zamisli pogledali širše, celotno logistično dejavnost, jo umestili v evropski prostor in primerjali konkurenčne prednosti in rešitve," je dejal Pahor in dodal, da je sanacija SŽ-ja le eden izmed derivatov oblikovanja holdinga.

Od razprave si obeta izmenjavo argumentov, ki bodo vladi pomagali pri sprejemanju končne odločitve. "Gre za prepomembno odločitev, da bi z njo hiteli bolj kot je potrebno, ne bi pa radi zamujali, je dejal premier in dodal, da je čas za pogovor, soočanje argumentov brez obremenitve sprejetja odločitve," je dejal. Prvo tovrstno konferenco je pozdravil tudi minister za promet Patrick Vlačič, ki je prepričan, da bi bila Slovenija zaradi geografskega položaja in znanja lahko logistična platforma za srednjo in vzhodno Evropo.

Vlačič: Luka Koper se brez železniške infrastrukture ne more razvijati
Zaveda se, da je interes posameznih podjetij v nekaterih točkah različen, vendar je jasno, da koprsko pristanišče brez moderne železniške infrastrukture ne bo moglo razviti svojih zmogljivosti. Trenutno namreč pretovori 16 milijonov ton na leto, glede na prostorsko načrtovanje pa bo lahko pretovorila 40 milijonov ton, česar ne bi mogli realizirati po cesti, je opozoril minister.

Tako so tudi gradnja drugega tira in preostale železniške infrastrukture nujni. Modernizirati pa je treba tudi SŽ. "Dobro razvita železniška infrastruktura, moderen železniški prevoznik in dobre špedicijske storitve so nujni pogoj, da bomo pri tem uspešni," meni minister. Ob tem ima pomisleke glede smiselnosti vlaganja v železniško infrastrukturo. To bi bilo smiselno le, če bodo država in prebivalci od tega imeli korist - torej delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in okoljsko sprejemljive rešitve.

Za projekte namenjenih 15 milijard evrov
Trenutno je pripravljenih kar za 15 milijard evrov projektov, ki jih vlada mora izpeljati, letno pa lahko iz proračuna za prometno infrastrukturo nameni le 400 milijonov evrov. Prav zaradi tako obsežnih vlaganj, so odločitve o vlogi logistike še toliko bolj pomembne, je dodal Vlačič.

Mehdorn: Holding bi bil koristen za vse
Idejni oče slovenskega logističnega holdinga Hartmut Mehdorn je prepričan, da bi projekt, ki bi povezal Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo, lahko v obdobju vse večje konkurence okrepi tržni položaj železnic in Luke Koper, zaradi učinkovitih zalednih povezav pa tudi Intereurope.

Mehdorn je opozoril, da je v zadnjih mesecih postalo jasno, da Slovenske železnice same ne bodo prišle do denarja, da se Luka Koper spopada z vse večjo konkurenco in da je potrebno prestrukturirati zadolženosti Intereurope. Po njegovem mnenju so mogoči trije scenariji: ne narediti ničesar, najprej prestrukturirati Slovenske železnice in se potem lotiti ostalega ali pa prestrukturiranje in povezovanje hkrati.

Če ne naredimo ničesar, samo izgubimo
Če ne bi naredili ničesar, tako meni Mehdorn, bi Slovenija izgubila svoj geostrateški položaj in logistično znanje, izgube pa bi bile tudi v finančnem smislu. Če bi se najprej lotili prestrukturiranja železnic in nato ostalega, bi to v prihodnjih letih pomenilo 250 milijonov evrov stroškov, rezultatov pa ne bi bilo. Mehdorn zato priporoča tretjo možnost: prestrukturiranje in povezovanje hkrati.

Povezovanje pristanišča, cestnega in železniškega prevoza je tista prava rešitev, ki bi prinesla vrsto sinergij, in sicer takojšnjo v višini 20 milijonov evrov in kasnejše v višini 40 milijonov evrov, poleg tega pa bi se lahko izognili prikrivanju naložb in dosegli prihranek v višini 50 milijonov evrov. Veliko, močno podjetje bi imelo tudi več možnosti za morebitne prihodnje prevzeme, je prepričan Mehdorn.

Intereuropa (še vedno) ni navdušena nad povezovanjem
Predsednik nadzornega sveta Intereurope Bruno Korelič pa je novinarjem dejal, da so vsi udeleženci v logistični verigi zainteresirani, da bi se povezali z velikimi svetovnimi logisti, in če bi bil to končni cilj oblikovanja slovenskega logističnega holdinga, bi bilo precej lažje podpreti projekt. "Toda tega nismo slišali. Sama organizacija pa ne rešuje problema," poudarja. Rešitev za Slovenske železnice, Intereuropo in Luko Koper po njegovih besedah obstaja tudi, če podjetja nadaljujejo poslovanje posamično. Mehdorn je sicer dejal, da bi to lahko bil drugi korak, "toda kako sploh delati kakšen korak, če ne veš, kaj sledi", je še opozoril Korelič.

Korelič: Kdo bo hotel manj kot polovični delež?
Mehdorn slovenski vladi priporoča, naj ne zniža svojega lastniškega deleža v logističnem holdingu pod 51 odstotkov, Korelič pa dvomi, da bi bil kakšen resen svetovni igralec na logističnem trgu zadovoljen z 49-odstotnim lastništvom. "Vsak, ki želi aktivno upravljati, mora imeti večino," je prepričan.

Mehdorn je ob tem pojasnil, da mora država obdržati malo več kot polovico (vsaj 51-odstotni delež) holdinga, da slovenski transportni sistem ne bi šel v roke morebitnim nepoštenim finančnim špekulantom, z večinskim državnim deležem pa bi bil varen pred tovrstnimi igrami. Na dvome o tem, kdo bo kot strateški partner vstopil v lastništvo in pristal na manjšinski delež, pa je Mehdorn odvrnil, da je to šele tretji ali peti korak in da je treba prej opraviti nekaj domačih nalog.

Tudi v Luki Koper še vedno proti
Gregor Veselko, predsednik uprave Luke Koper, pa je zatrdil, da mnenje uprave glede holdinga ostaja enako, kot je bilo do zdaj. "Na podlagi do zdaj predstavljenih gradiv, razprav, predstavitev in preostalih znanih dejstev se ne moremo pozitivno opredeliti do predlaganega projekta," je dejal. Govoriti, da Luka Koper ni konkurenčno pristanišče, pa ni resno, je še prepričan Veselko. "Mi rastemo izjemno. Samo na kontejnerskem segmentu smo imeli 34-odstotno rast," je zatrdil.