morali delodajalci sprijazniti s pomanjkanjem delovne sile, meni ministrica Anja Kopač Mrak.

Ministrica je na novinarski konferenci poudarila, da je po zadnjih podatkih v Sloveniji 91.696 prijavljenih brezposelnih, kar je 13 odstotkov manj kot pred enim letom. Raste tudi število delovno aktivnih. "Večje so tudi možnosti vključevanja v programe spodbujanja zaposlitev, manj pa je na novo prijavljenih brezposelnih," je dodala.

Počasi se tako približujemo točki, ko se bodo morali delodajalci sprijazniti s pomanjkanjem delovne sile, je poudarila. To je za zaposlene dobro, saj se bo odnos delodajalcev do zaposlenih po mnenju Kopač Mrakove moral spremeniti.

Dobri podatki za zaposlovanje mladih
Posebej spodbudna so po besedah ministrice gibanja na področju zaposlovanja mladih do 29. leta starosti, saj je bilo konec decembra 2016 na zavodu za zaposlovanje registriranih 21.530 mladih brezposelnih, oz. 33 odstotkov manj kot leta 2013. Stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi do 25 let pa se je v tem obdobju znižala za 40 odstotkov, je poudarila.

Pomemben je po njenih besedah tudi podatek, da se je s posredovanjem zavoda za zaposlovanje in ukrepi aktivne politike zaposlovanja lani zaposlilo 24.174 brezposelnih mladih, kar je tri odstotke več kot leta 2015.

Zato bodo ukrepe nadaljevali. V petih letih izvajanja jamstev za mlade bo v ta namen šlo okoli 300 milijonov evrov. Na pobudo mladih so pripravili tudi nov ukrep, ki prinaša subvencije v višini 5.000 evrov za zaposlitev za nedoločen čas, dodatno pa izvajajo tudi dva ukrepa za mlade s področja pripravništev.

Potreben bo spremenjen odnos do starejših zaposlenih
Segment, ki je potreben posebne pozornosti, so starejši zaposleni, kjer bo družba kot celota morala spremeniti odnos, je opozorila. Med ukrepi za to področje je poudarila kompetenčne centre za razvoj kadrov in celovito podporo podjetjem za aktivno staranje delovne sile, za dolgotrajno brezposelne pa so namenjeni programi socialne aktivacije.

Poleg tega so pripravili aktivacijski dodatek, namenjen reševanju problematike manj izobraženih, ki se zaradi manjše razlike med socialnimi prejemki in plačo ne želijo zaposliti pred iztekom obdobja, v katerem so upravičeni do socialnih prejemkov. Tako jim država v primeru zaposlitve nekaj časa izplačuje 20-odstotni dodatek k plači.