"Ne vem, kaj je v tožilskem spisu, ne morem si niti predstavljati, v tistem trenutku je to bil dober posel, ki je padel v vodo izključno zaradi krize," je posebej za MMC povedal Kovačič.

Odobril kredit, a trdi, da se s poslom ni ukvarjal
Kovačič trdi, da se s poslom konkretno sploh ni ukvarjal, je pa bil seveda seznanjen z njim in se mu ni zdel v ničemer sporen. "Nakupe zemljišč na Hrvaškem je vodilo naše hčerinsko podjetje KBM Projekt, konkretno njegov direktor Tomislav Blagus. Pridobili so mnenje štirih neodvisnih cenilcev, revizorji pa tudi niso ugotovili ničesar spornega," trdi Kovačič.

Drugačnega mnenja so hrvaški finančni organi in revizorji, ki so ugotovili, da so bila zemljišča precenjena in da je bil posel tudi do petkrat preplačan. NKBM je namreč najprej odobril kredit svojemu hčerinskemu podjetju KBM Projekt, ki je naprej kreditiralo več hrvaških podjetij, ustanovljenih izključno za nakupe zemljišč iz tega posla. Hrvaška podjetja so nato s pomočjo kredita nakupila zemljišča, nato pa je KBM Projekt z novim kreditom matične banke kupil ta zemljišča s hrvaškimi podjetji vred, pri tem pa so bila zemljišča edina vrednost podjetij.

Na naše vprašanje, zakaj tak neobičajen verižni nakup, Kovačič odgovarja: "Zaradi davkov. Če si kupil podjetje z zemljiščem, ni bilo treba plačati davka na promet z nepremičninami."

Trditev Kovačiča, da se s poslom na Hrvaškem ni ukvarjal, se zdi najmanj nenavadna, saj je kredit hčerinskemu KBM Projektu za nakup prvega zemljišča na Hrvaškem odobril prav Kovačič, ki je bil takrat predsednik kreditnega odbora NKBM-ja.

Kovačič je bil tudi član in pozneje predsednik nadzornega sveta podjetja KBM Projekt, ki je izpeljalo nakup hrvaških podjetij in zemljišč.

Preiskovalci ugotavljajo, da je bila s hrvaškim poslom banka močno finančno oškodovana, 28 milijonov pa je izpuhtelo. Opranih pet milijonov evrov naj bi denimo končalo na eni izmed švicarskih bank.

"Dopisovanja ni bilo. Sem kolateralna škoda pri pregonu Janše."
Se je o hrvaških poslih kdaj pogovarjal ali dogovarjal s tedanjim predsednikom vlade Janezom Janšo? Včeraj smo namreč razkrili del elektronske korespondence iz leta 2007, ki so jo zasegli preiskovalci. V njej Kovačič Janši piše: "Potrebno vam bo predstaviti, kaj bomo delali v teku transakcije v izogib dvomov v transparentnost transakcije, ki mora potekati v popolni tajnosti." Pri tem Kovačič Janšo prosi, naj mu potrdi, "ali je Borut (Petek; op. a.) tisti, s katerim naj usklajuje ta dejanja". "Z njim o tej temi še nisem govoril, saj ste mi to naročilo rekli direktno in seveda s tem ohranjam zaupnost takega naročila."

Kovačič trdi, da se niti v sanjah ne spomni kakršnega koli dopisovanja s predsednikom vlade: "Ne z Janšo ne s komer koli drugim nisem razpravljal o hrvaških poslih. Ne pisno, ne ustno, ne v živo! Zakaj bi se z nekom tretjim dogovarjal o poslu, ki ga sploh nisem delal ali sklepal?! Zame je to znanstvena fantastika. Sem samo brezvezna kolateralna škoda pri pregonu Janeza Janše."

"Če je kaj, je ponarejeno"
Na naše vprašanje, kako komentira, da preiskovalci nekaj vendarle morajo imeti v rokah in da si dopisovanja najbrž niso kar izmislili, Kovačič odgovarja: "Če kaj obstaja, je najmanj, kar je, vzeto iz konteksta, če ne celo ponarejeno. Zagotovo pa se ne nanaša na te konkretne posle, ker se o njih nisem z nikomer dogovarjal."

O vlogi Boruta Petka "nima pojma"
Kakšno vlogo je v hrvaških poslih imel Borut Petek, ki je bil v tistem času zaposlen v Janševem kabinetu in je bil po ugotovitvah preiskovalcev vez med Kovačičem in Janšo, kar naj bi dokazovalo dopisovanje, ki je bilo, razen ko naj bi šlo za zaupno pošto, naslovljeno tudi nanj? "Ne vem, nimam pojma!" zatrjuje Kovačič.

Za pojasnila smo želeli vprašati tudi Boruta Petka, na klic se ni odzval, poslal pa nam je SMS z obvestilom, da je v tujini in naj mu pošljemo sporočilo. Vprašanja smo mu zastavili po tej poti, na odgovore še čakamo.

O pogovorih je NPU izprašal tudi Janšo, a se jih ta ne spominja. Iz SDS-a pa so takrat sporočili, da je trditev o dopisih med Kovačičem in Janšo glede odobritve 60-milijonske transakcije mimo nadzornih organov in s soglasjem predsednika vlade izmišljena.

Eugenija Carl, TV Slovenija