Nazadovali, a to nikogar ni skrbelo
S tem je želel ponazoriti, kako zelo Slovenija zamuja pri uvajanju nujno potrebnih reform, s katerimi bi izboljšala svojo že več let padajočo konkurenčnost in izšla iz krize. Slovenija je po njegovih besedah v zadnjih desetih letih na lestvici konkurenčnosti krepko nazadovala, a očitno to ni nikogar dovolj zaskrbelo, da bi začel ukrepati.
"Zadovoljni povprečneži"
To po navedbah Kraljiča kaže, da Slovenija sodi v skupino zadovoljnih povprečnežev, ki se zadovoljijo z določeno stopnjo uspešnosti in ne izkoristijo vseh svojih potencialov, ker nimajo skupnih ciljev in vrednot ter zadostne stopnje sodelovanja in zaupanja. Da je res tako, dokazujeta tako današnji dialog med socialnimi partnerji kot stopnja zaupanja prebivalstva v vlado in politiko, pravi Kraljič.
Ker časa za nujne reforme tako rekoč ni več, morata vlada in politika doumeti, da je treba znova pridobiti zaupanje prebivalcev in socialnih partnerjev. Zato pa morata poskrbeti za skupne cilje in vrednote ter transparentnost, dokazati morata tudi svojo zanesljivost, je nadaljeval.

"Menedžerski pristopi na državno raven"
Prav s tega vidika so pristopi in načela, ki se uporabljajo v menedžmentu poslovnih procesov, zelo uporabni ne samo na ravni podjetij in organizacij, temveč tudi na širši, državni ravni.

Formalno, mentalno in socialno sotvarje
Študije o tem, zakaj so nekatera podjetja učinkovita in uspešna, so po Kraljičevih besedah pokazale, da je uspeh podjetja odvisen od treh sotvarij - formalnega, mentalnega in socialnega. Formalno sotvarje zajema strukturo in vodstvene kadre v podjetju in je zelo pomembno, vendar pa vpliva samo na od 30 do 40 odstotkov uspešnosti podjetja.

Na levji delež uspešnosti podjetja vplivajo zaposleni, ki pa so odvisni od mentalnega in socialnega sotvarja. Mentalni kontekst zajema skupne vrednote in cilje, ki jih delijo čisto vsi v organizaciji, socialni kontekst pa stopnjo sodelovanja in zaupanja.

Tri vrste podjetij in organizacij
Glede na to je mogoče podjetja oziroma organizacije razdeliti v tri skupine. Eno sestavljajo podjetja v krizi, kjer vladata nizka stopnja sodelovanja in zaupanja ter odsotnost jasnih ciljev in vrednot. Kraljič je kot primer takšnega podjetja navedel Slovenske železnice.

V drugi skupini so vrhunska podjetja, ki so trajno uspešna in jih zaznamujejo jasni in visoki skupni cilji in vrednote ter visoka stopnja sodelovanja in zaupanja. Takšno podjetje je denimo zelo uspešni ameriški jeklarski koncern Nucor. Temu je po besedah Kraljiča uspelo doseči, da se vsi delavci obnašajo kot podjetniki in solastniki podjetja.

Večina podjetij je zadovoljnih povprečnežev
Večina podjetij pa sodi v skupino zadovoljnih povprečnežev, ki dosežejo določen uspeh, a zaradi odsotnosti velikopoteznih skupnih ciljev ter nezadostnega sodelovanja in zaupanja ne izkoristijo vseh svojih potencialov.

Ključnega pomena je zaupanje
Po besedah Kraljiča je zaupanje ključnega pomena, vendar pa ga je težko doseči, saj je zanj potrebna kombinacija kompetentnosti, zanesljivosti in transparentnosti. Pri tem naj bi veljalo pravilo, da manj ko neka oseba pri delu sledi lastnim interesom, ki niso v skladu s skupnimi interesi, več zaupanja je deležna, in obratno.

Konferenca v organizaciji ekonomske fakultete
Mednarodna poslovna konferenca Management poslovnih procesov je namenjena obravnavi vseh vprašanj s področij menedžmenta poslovnih procesov, v letošnji izvedbi, ki poteka danes in v četrtek, pa poudarja sodelovanje med različnimi udeleženci pri prenovi poslovnih modelov, poslovnih procesov in informatizaciji poslovanja. Glavni organizator je ljubljanska ekonomska fakulteta.