"Upamo, da bo med socialnimi partnerji prišlo do dogovora, da se bomo vsi zavedali, da je treba varčevati, in da imamo neke žrtve, ki so začasne," je povedal Kranjec. Kot je dejal, bo to dolgoročno vodilo v višjo rast, višje dohodke, višjo porabo in tudi boljšo bonitetno oceno države.

Od te je odvisna tudi cena zadolževanja države, in če želimo dohiteti povprečje EU-ja, potrebujemo rast. "Rast nam je zagotovljena z investicijami, te financiramo z domačimi ali tujimi prihranki in od prihrankov tujine bomo odvisni. Ni nam vseeno, po kakšni ceni se bomo zadolževali," je dejal.

Kranjec meni, da Slovenija ni med državami, ki bi jim ob morebitni poglobitvi krize v območju evra najprej grozila nevarnost. Zadnji ukrepi na evropski ravni so po njegovem mnenju prispevali k umiritvi razmer.

Potrebni so uravnoteženi ukrepi
Da mora vlada uravnovesiti odhodke in prihodke, je opozorila tudi viceguvernerka Banke Slovenije (BS) Mejra Festić, če želi doseči učinke tudi srednje- oziroma dolgoročno.

"Pri ukrepih, ki bi bili neusklajeni na obeh straneh, bi lahko na srednji rok prišlo tudi do zmanjševanja varčevalnih vlog gospodinjstev," je povedala. Prav presežna sredstva pri vlogah slovenskih gospodinjstev so namreč po njenem mnenju potencialni vir investicijskih sredstev.

Direktor analitsko-raziskovalnega centra BS-ja Damjan Kozamernik je dejal, da je predlog varčevalnih skladen s pričakovanji BS-ja, ima pa določene pomisleke, kako se bodo ti ukrepi prenesli v gospodarsko rast. Ker končna kombinacija ukrepov še ni znana, bodo po besedah Kozamernika počakali in podrobno oceno varčevalnih ukrepov predstavili pozneje.

Pozitivno tudi o NLB-ju
Tudi dogodki pri dokapitalizaciji NLB-ja se po razumevanju BS-ja razvijajo v pravo smer, je povedal Kranjec. Ob tem je optimističen, da bo dogovor o dokapitalizaciji dosežen do konca junija.

NLB potrebuje najmanj 400 milijonov evrov svežega kapitala. Vlada je oblikovala posebno pogajalsko skupino, ki se z morebitnimi strateškimi partnerji pogaja o vstopu v lastništvo banke, pri čemer naj bi država zadržala nadzorni delež 25 odstotkov plus eno delnico.

Najpogosteje se med strateškimi partnerji omenjajo EBRD, IFC iz skupine Svetovne banke in pa belgijski KBC, trenutno drugi največji lastnik NLB-ja. Neuradno naj bi 150 milijonov evrov prispevala tudi Kad in Sod.
Kranjec še napoveduje, da se bodo oslabitve in posledično oblikovanje rezervacij nadaljevali tudi letos, saj je precejšen del portfelja bank še naprej okužen. Za guvernerja Banke Slovenije tako ne bo presenečenje, če bo imel bančni sistem tudi letos še izgubo, čeprav naj bi bila ta nižja kot lani.