"Od konsolidacije je odvisna tudi učinkovita realizacija vladnega programa, zato se nam zdi to še toliko pomembnejše," je v odzivu na odstop dosedanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča, ki ga je sprejel nadzorni svet banke, poudaril Kranjec. "Zdi se nam sorazmerno nenavaden način izbire novega predsednika uprave, in to nam zbuja dvome, ali se bo lahko ta konsolidacija zgodila v kratkem času," je še povedal guverner Banke Slovenije. Ob tem je pojasnil, da predstavlja bilančna vsota NLB-ja tretjino slovenskega bančnega sistema. Dodatnim komentarjem se je prvi mož Banke Slovenije izognil.

Poročilo o finančni stabilnosti
Kot rečeno, je stanje bank zadovoljivo, a bi nadaljnjo zaostritev lahko v kriznih časih prinesla povratna zanka iz realnega sektorja. Član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič je ob predstavitvi letnega poročila o finančni stabilnosti poudaril, da je za povečanje posojilne dejavnosti bank do nefinančnih institucij in gospodinjstev, ki se je zmanjšala zaradi porušenja zaupanja na medbančnem trgu, najprej treba zagotoviti normalizacijo zadolževanja bank v tujini, pri čemer je treba z državnimi jamstvi zagotoviti, da bodo banke z izdajanjem bančnih obveznic prišle do dolgoročnejših virov.

Jašovič dodaja, da morajo lastniki bankam zagotoviti dodaten kapital, saj bodo banke, ki bodo bolj kapitalizirane, bolje prestale krizo. Prav zato je po njegovem prepričanju izjemno pomembno, kako bodo ravnali lastniki bank. V tem kontekstu igra ključno vlogo tudi država kot lastnik, in ne zgolj kot porok za novo zadolževanje bank, dodaja.

Slovenske banke za zdaj zagotavljajo dovolj kapitala, a daljša ko bo gospodarska kriza, več bo tudi izgub na posojilnem portfelju, zato je nujno, pravi Jašovič, čim prej začeti izvajati vladne protikrizne ukrepe, kot je jamstvena shema za bančna posojila podjetjem.

L. D.