Delnice nemških avtomobilskih proizvajalcev BMW, Daimler in Volkswagen so se v petek podražile tudi za več kot tri odstotke, potem ko je bil objavljen podatek, da je nemški izvoz avtomobilov in avtodelov v prvem polletju porasel kar za 41 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Foto:
Delnice nemških avtomobilskih proizvajalcev BMW, Daimler in Volkswagen so se v petek podražile tudi za več kot tri odstotke, potem ko je bil objavljen podatek, da je nemški izvoz avtomobilov in avtodelov v prvem polletju porasel kar za 41 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Foto:
Med spodbudnejšimi novicami, objavljenimi ta teden, je tudi podatek o nižjem ameriškem zunanjetrgovinskem primanjkljaju. Julija je znašal 42,8 milijarde dolarjev, saj je izvoz porasel, uvoz pa padel. Še junija je bilo primanjkljaja za skoraj 50 milijard.
Telekom Slovenije
Telekomove delnice so padle pod 90 evrov.

Avgusta se je (zlasti zaradi višjih cen hrane, kar je posledica poplav in vročega vremena) inflacija na letni ravni z julijskih 3,3 povzpela na 3,5 odstotka. Resda so kitajske oblasti vedno dajale prednost gospodarski rasti pred inflacijo, toda vseeno si ne smejo privoščiti, da cene uidejo izpod nadzora. Centralna banka enoletno posojilno obrestno mero od septembra 2008 drži pri dobrih petih odstotkih, kar je zelo visoko v primerjavi s preostalim svetom. V ZDA je obrestna mera od konca leta 2008 ničelna, inflacija na letni ravni pa 1,2-odstotna.

V pričakovanju sklepov Basla
Porast kitajske inflacije (gre za največji pospešek v zadnjih dveh letih) utegne naslednji teden negativno vplivati na razpoloženje na azijskih borzah, ki so, z izjemo Japonske, v petek dosegle najvišje vrednosti v zadnjih štirih mesecih, medtem ko je Zahodna Evropa po petmesečnem vrhu v petek naredila rahel korak nazaj, saj je bilo čutiti precejšnjo negotovost pred nedeljskim srečanjem bankirjev v Baslu, kjer bodo dorekli nova pravila glede kapitalske ustreznosti bank. Pri banki Deutsche Bank (delnice so padle za skoraj pet odstotkov) naj bi se že pripravljali na od osem do devet milijard evrov vredno dokapitalizacijo, da bi ustrezali zahtevam Basla.

.

Dow Jones

10.462
Nasdaq2.242
DAX306.214
FTSE1005.501
FTSEurofirst 3001.081
Nikkei9.239
EUR/USD1,2671
USD/JPY84,16
EUR/CHF1,2930
Lahka nafta76,45 USD
Zlato1.246 USD
Euribor, 6-mesečni1,135 %


Dow Jones na tedenski ravni pridobil 0,1 %

Medtem se je v ZDA nadaljevala rast delniških indeksov, čeprav sta tehnološki podjetji National Semiconductor in Texas Instruments posvarili, da četrtletni dobiček ne bo dosegel pričakovanj. Dow Jones je v petek ob drugem najnižjem letošnjem prometu porasel za skoraj pol odstotka, s čimer je za las teden končal višje, kot ga je začel. Vlagatelji so zadnje dni kar pozabili na grožnjo nove recesije v ZDA in se raje razveselili nekaterih dobrih makroekonomskih objav, ki kažejo na nadaljnjo rast gospodarstva, pa čeprav zelo šibko.

50 milijard, ki jim ne smemo reči spodbuda
Gospodarstvu je na pomoč priskočil tudi predsednik Barack Obama z novimi tremi stimulacijskimi predlogi, vrednimi 50 milijard dolarjev. Gre za davčne ugodnosti in olajšave za nove naložbe. Kritiki trdijo, da gre bolj za politično potezo in da gospodarstvo od tega ne bo imelo veliko. Cena lahke nafte se je povzpela prek 76 dolarjev, čeprav je Mednarodna agencija za energijo posvarila, da za leto 2011 pričakuje rahel padec svetovnega povpraševanje po nafti. Rast cen črnega zlata do 76,73 dolarja (največ po sredini avgusta) je posledica zaprtja naftovoda, ki ZDA oskrbuje s kanadsko nafto.

Visok avgustovski uvoz na Kitajskem
Na valutnem trgu sta japonski jen in švicarski frank ob koncu tedna malce izgubila status varnega pribežališča, potem ko je bil objavljen podatek, da je kitajski uvoz avgusta porasel kar za 35,2 odstotka v primerjavi z istim mesecem leto prej, kar izboljšuje napovedi za nadaljnjo rast kitajskega gospodarstva. Vseeno pa jen ostaja v območju 15-letnega vrha glede na dolar, s tem pa je še naprej aktualno vprašanje, ali bodo japonske oblasti posredovale na trgu in oslabile domačo valuto. Za evro je treba plačati 1,267 dolarja.

Telekom na zgodovinskem dnu
Kupci na Ljubljanski borzi se še naprej skrivajo. Indeks SBI TOP se je zadnji teden znižal za 1,25 odstotka. Telekomove delnice so se pocenile za štiri odstotke, njihov tečaj 88,29 evra pa vse od začetka kotacije ni bil tako nizko. Krka je vseh pet dni izgubljala in se ustavila pri 64,21 evra. "Še naprej opažamo pomanjkanje dolgoročnih vlagateljev. Ni zaupanja, ni zanimanja, poslovni rezultati slovenskih podjetij pa tudi niso taki, da bi pritegnili kupce," je za MMC povedal Jani Javornik, vodja borznega posredovanja pri GBD BPD-ju.