Na Umarju so ob tem pojasnili, da je današnja napoved OECD-ja skladna z ugotovitvami, da so se razmere v območju evra v zadnjih mesecih pomembno spremenile.

"To bo vplivalo tudi na občutno nižjo rast slovenskega izvoza, kar pomeni, da se uresničujejo tveganja, da bo gospodarska rast tudi v Sloveniji nižja, kot smo na Umarju pričakovali še jeseni," so zapisali. Zato bodo začeli pripravljati tudi popravljeno napoved.

Tudi ekonomist Rasto Ovin je dejal, da so ocene za naprej v današnjih razmerah zelo tvegane. "Vseeno pa je skupni imenovalnik za ocene različnih institucij za Slovenijo v zadnjem času, da se slabšajo. To ima seveda opraviti z razmerami v območju evra in širše, a tudi z našimi 'posebnostmi'," je zapisal.
Slabi izgledi za Slovenijo
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji za letos napovedala enoodstotno gospodarsko rast, v 2012 naj bi ta dosegla 0,3 odstotka, v 2013 pa 1,8 odstotka.

Območje evra pa naj bi letos doseglo 1,6-odstotno rast, prihodnje leto 0,2-odstotno, v 2013 pa 1,4-odstotno.

Bolje bo v drugi polovici prihodnjega leta
Kot v gospodarski napovedi navaja OECD, bodo razdolževanje slovenskega gospodarstva in slabe razmere v širšem območju, v katerega je vpeto slovensko gospodarstvo, v celotnem prvem polletju prihodnjega leta šibile gospodarsko rast, poraba in naložbe pa bodo stagnirale. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji se je približala 8,5 odstotka, inflacija pa ostaja nizka.

Gospodarska dejavnost Slovenije bo po napovedih OECD-ja začela okrevati v drugi polovici prihodnjega leta; okrepljeno zaupanje in okrevanje svetovne trgovine bo spodbudilo tako zasebno porabo kot naložbe.

Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 1,1-odstotno gospodarsko rast, za 2012 pa enoodstotno. Umar je za letos napovedal 1,5-odstotno rast, za prihodnje leto dvoodstotno, pri čemer je opozoril na verjetnost znižanja napovedi, po mnenju Banke Slovenije naj bi letošnja rast znašala 1,3 odstotka, v 2012 pa 1,7 odstotka.

Ivesticije bodo močno padle
Če bo zasebna potrošnja letos beležila 0,1-odstotno rast, naj bi ta v prihodnjem letu znašala 0,2 odstotka, v letu 2013 pa 0,8 odstotka. Investicije bodo letos po napovedih OECD-ja močno padle, in sicer za 12,2 odstotka, padec bo v 2012 milejši in bo znašal 2,1 odstotka, za 2013 pa OECD napoveduje 3,4-odstotno rast investicij.

Slovenski izvoz, ki poganja rast, se bo letos okrepil za osem odstotkov, v letu 2012 pa za 3,5 odstotka. V 2013 naj bi se slovenski izvoz okrepil za štiri odstotke.

Še bolj pesimistična za leto 2012 kot za Slovenijo je napoved OECD-ja za območje evra, ki naj bi letos beležilo 1,6-odstotno rast, prihodnje leto pa le še 0,2-odstotno.

Upadla je tudi domača potrošnja
Obstaja tudi možnost zdrsa evrskega območja v recesijo; OECD namreč za zadnje četrtletje letos napoveduje enoodstotno krčenje gospodarstva v primerjavi s tretjim trimesečjem, v prvem četrtletju prihodnje leto pa 0,4-odstoten padec. Gospodarstvo zaide v recesijo po dveh zaporednih četrtletjih padca. V drugem četrtletju 2012 naj bi gospodarstvo območja evra že beležilo rast, in sicer 0,5-odstotno.

Okrevanje gospodarstva območja evra zavirajo padec zaupanja in vse slabše finančne razmere kot rezultat dolžniške krize. Domača potrošnja je upadla; letos naj bi dosegla 0,4 odstotka, prihodnje leto 0,1 odstotka, v letu 2013 pa 0,9 odstotka. Izvozno povpraševanje drastično pada.

Naraščala bo stopnja brezposelnosti
Gospodarsko rast območja evra bodo po ocenah OECD-ja nadalje omejevale javnofinančna konsolidacija in razdolževanje gospodarstev. Stopnja brezposelnosti bo začela znova naraščati (letos 9,9-odstotna, v 2012 in 2013 pa 10,3-odstotna), precejšen del zmogljivosti v gospodarstvu pa bo ostal nezaseden. Inflacija se bo znižala; letos bo po napovedih organizacije znašala 2,6 odstotka, prihodnje leto 1,6 odstotka, v 2013 pa 1,2 odstotka.

Napoved ukrepov, o katerih so se evropski voditelji dogovorili oktobra, ni povrnila zaupanja, zato je po ocenah OECD nujno zagotoviti zadostna finančna sredstva za preprečitev nadaljnjega širjenja dolžniške krize v območju evra.

Za povečanje fiskalne kredibilnosti morajo države z evrom nadaljevati z zastavljeno javnofinančno konsolidacijo, za podporo gospodarske aktivnosti pa mora Evropska centralna banka s svojimi ukrepi zagotoviti povečevanje količine denarja v obtoku. Gospodarska aktivnost v območju evra se bo na podlagi omenjenega začela krepiti nekje od polovice prihodnjega leta dalje.