Posledice čuti tudi 6.500 slovenskih kmetov, ki pridelajo 600 milijonov litrov mleka na leto, in 21 mlekarn in sirarn, ki zaposlujejo tisoč ljudi.

Mirko Rimahazi, lastnik 100 krav, ki dnevno odda 3.000 litrov mleka, je dejal, da ima njegova kmetija skoraj 10 tisoč evrov izpada dohodka na mesec. Za liter mleka dobi le 27 centov ali 10 centov manj kot lani, s tem pa ne pokrije niti stroškov pridelave. Kmetijsko-gozdarska zbornica svari, da bodo kmetje v hribovitih predelih, kjer je pridelava mleka zahtevnejša in dražja, to začeli opuščati, kar bo imelo katastrofalne posledice za državo. S težavami se spopadajo tudi mlekarne, ki so večinoma v lasti kmetijskih zadrug. Za zdaj še poslujejo z dobičkom, razen Pomurskih mlekarn, ki so že več let v rdečih številkah.

Zaradi pritiska tujih nizkocenovnih mlečnih izdelkov na naših trgovskih policah predelovalci mleka iščejo nove trge, tudi na Kitajskem, krepijo konkurenčne prednosti in vlagajo v svoje blagovne znamke. Ljubljanske mlekarne, ki obvladujejo več kot polovico trga mleka in mlečnih izdelkov in jih je pred dvema letoma prevzel Lactalis, načrtujejo širitev proizvodnje v Skandinavijo. Na drugi strani pa potrošniki padca odkupnih cen mleka ne občutijo, saj se prodajna cena konzumnega mleka v trgovinah večinoma ni znižala.

Slovenija predlaga, da se presežki mleka namenijo beguncev
Slovenski pridelovalci mleka bodo hkrati s prašičerejci za premagovanje krize dobili 1,37 milijona evrov evropskih subvencij, a šele prihodnje leto. Kmetijski minister Dejan Židan je dejal, da bo nekaj denarja primaknila tudi država, merila za pomoč pa še usklajujejo. Po mnenju kmetov je 0,3 evra več za liter mleka le kaplja v morje. Dodatni ukrep je tudi dogovor o višji minimalni odkupni ceni mleka na evropski ravni. Ta zdaj znaša 21,7 centa za liter mleka. Slovenija si, kot je dejal Židan, prizadeva, da bi jo zvišali in s tem bolje zaščitili kmete, vendar o tem še ni soglasja med članicami EU-ja. Naša država je sicer po Židanovih besedah predlagala, da bi del presežka mleka na evropskem trgu odkupili in namenili za humanitarno pomoč beguncem. Odkup bi veljal le za mleko v prahu, ki ni tako zahtevno za skladiščenje kot sir ali drugi mlečni izdelki.

Več o krizi v mlekarski panogi in rešitvah v oddaji Točka preloma nocoj na 3. Programu TV Slovenija z Janjo Koren in gostoma – agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem in Martino Podpečan, lastnico kmetije Podpečan.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma