Na prihodkovni strani pričakujejo, da bo Slovenija letos iz sredstev EU-ja počrpala okoli 850 milijonov evrov oz. 45 odstotkov več kot lani, so pojasnili na novinarski konferenci. V prvih šestih mesecih je bilo porabljenih že za 400 milijonov evrov sredstev.
Načrtovani odhodki 9,5 milijarde evrov so še vedno štiri odstotke višji kot lani, a gre po besedah finančnega ministra Franca Križaniča za varčevanje glede na zastavljeno raven. Prihodki bodo znašali blizu osmih milijard evrov, pri čemer se bo v državno blagajno nateklo za 26 milijonov manj iz dohodnine, za okoli 50 milijonov manj iz DDV-ja in za okoli 100 milijonov manj iz trošarin. Prihodki se povečujejo izrazito hitreje od odhodkov, je poudaril Križanič.
Kot je zapisal, se v okviru rebalansa državnega proračuna za leto 2011 namreč predvideva tudi občutno zmanjšanje, celo črtanje sredstev občinam, ki jih imajo za investicije zagotovljene skladno z zakonom o financiranju občin (ZFO).
Pojasnjuje, da rebalans državnega proračuna za leto 2011 ni sprejet, kljub temu država in njeni uradniki na podlagi navodil ministra oz. navodil vlade, blokirajo podpisovanje pogodb o sofinanciranju za projekte, glede katerih so občine že dobile sklepe SVLR-ja o soinvestiranju investicij občin na podlagi ZFO-ja. Na podlagi teh sklepov so, kot trdi, občine s postopki začele, izbrale izvajalce, podpisale pogodbe, investicije se izvajajo ... vse seveda ob predpostavki državnega sofinanciranja.
Černač zato ministra sprašuje o zakonski podlagi za takšna ravnanja in kdo bo prevzel odgovornost za škodo, ki bo nastala zaradi ustavitve investicij v infrastrukturo, šole in vrtce.
Proračunski primanjkljaj bo tako ostal pri znesku okoli 1,7 milijarde evrov ali 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), morda pa bo celo nižji, če ne bodo stekli določeni projekti, je dodal Križanič. Celotni javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal še vedno 5,5 odstotka BDP-ja, a na ministrstvu upajo, da bo vseeno manjši.
Brez gradbene krize za polovico višja rast
Križanič je ob tem pojasnil, da je rebalans nastal zaradi zaostrenih razmer, v katerih se pričakuje 1,8-odstotno realno rast BDP-ja, nizko inflacijo in nadaljnji upad zaposlenosti za dodatnih 1,5 odstotka. "Da smo kompenzirali del izgube zaradi padca pokojninske reforme, smo zarezali še malce bolj," je dejal minister in dodal, da upa, da bo rebalans potrjen že na jutrišnji seji vlade.
Glede gospodarske rasti pa je poudaril, da je gradbeništvo še vedno v prostem padu in če ne bi bilo te "nesrečne tajkunske krize" ter bi gradbena dejavnost samo stagnirala, bi bila gospodarska rast v polletju za odstotno točko višja.
Javni uslužbenci si lahko oddahnejo
Po njegovih besedah so kljub rebalansu socialni transferji in plače javnih uslužbencev varni, spremembe pa bodo pri posameznih projektih, pri čemer nov informacijski sistem Dursa ne bo ogrožen.
Na vprašanje MMC-ja, ali je v rebalansu že upoštevan tudi učinek napovedanega omejevanja zaposlovanja v javnem sektorju, je Križanič odvrnil, da bodo novo zaposlovanje zamejili z intervencijskim zakonom, učinki pa bodo vidni šele prihodnje leto.
Po zagotovilih Križaniča ima država v bankah vezanih tudi za več kot tri milijarde evrov sredstev, ki jih lahko po potrebi sprosti, a te za zdaj še ni, zato država tudi ne namerava izdati nove obveznice. Ker letos zapade za 990 milijonov evrov glavnic, bo javni dolg tudi na račun tega večji od načrtovanih 43,3 odstotka BDP-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje