Kot so sporočili iz NEK-a, so med rednim remontom 56 gorivnih elementov od 121 zamenjali s svežimi, nova sredica pa bo kot vir energije zadostovala za prihodnje poldrugo leto oz. do naslednjega rednega remonta. Izvedli so obsežen standardni program vzdrževanja in preverjanja strojne, električne in merilno-regulacijske opreme ter več sto nadzornih testiranj. Rezultati potrjujejo, da je stanje sistemov, struktur in komponent NEK-a brezhibno, so zagotovili.

Opravili so tudi 14 tehnoloških posodobitev, s katerimi bodo zagotovili zanesljivo dolgoročno obratovanje in tudi povečanje moči. Nova visokotlačna turbina bo predvidoma prispevala 10 megavatov moči oz. 90 gigavatnih ur večjo proizvodnjo električne energije letno. NEK bo s to zamenjavo dosegel največjo možno moč, ki jo lahko dosežejo jedrske elektrarne z dvema uparjalnikoma. Sicer pa je pri tej kompleksni posodobitvi prišlo do časovnega zamika, ker je zunanji izvajalec Siemens za izvedbo projekta oz. pripravo turbine in njenih podsistemov za obratovanje potreboval več časa, kot je načrtoval, so pojasnili.

NEK-ov novi 33. gorivni cikel bo trajal do pomladi 2024. NEK pa je tudi v preteklem ciklu, ki se je končal z začetkom remonta 1. oktobra, dokazala svojo izjemno zanesljivost, ko je neprekinjeno obratovala 513 dni in zagotavljala stabilno oskrbo Slovenije in Hrvaške, so še zapisali v NEK-u.

V krški jedrski elektrarni, ki so jo po njenem 32. gorivnem ciklu in omenjenih 513 dneh neprekinjenega delovanja v noči na 1. oktober zaustavili in izklopili iz omrežja, so sicer sprva načrtovali 32-dnevni remont. To je hkrati zadnji remont v njeni prvotno predvideni 40-letni življenjski dobi, jedrska elektrarna pa bo zanj odštela od 90 do 100 milijonov evrov lastnega denarja. Redni remont je sicer z več kot 4000 posegi obsegal tri osnovne sklope: menjavo skoraj polovice jedrskega goriva, vzdrževalna dela, menjavo delov in nadzor, ter naložbeno-posodobitvena dela, je ob začetku remonta navedel predsednik uprave Neka Stane Rožman.

Uprava: Remont je bil dobro organiziran

Uprava RS za jedrsko varnost je ob tem sporočila, da je skrbno spremljala vse remontne dejavnosti s poudarkom na zagotavljanju jedrske varnosti med zaustavitvijo elektrarne. Pred remontnimi posegi je pregledala in odobrila izvedbo določenih sprememb in dejavnosti med remontom. Strokovno pomoč pri nadzoru so zagotavljali strokovnjaki domačih in tujih pooblaščenih organizacij za ocenjevanje jedrske in sevalne varnosti.

Skladno s slovenskimi predpisi pa je elektrarna lahko vnovič začela proizvajati električno energijo šele po tem, ko so pooblaščene organizacije in uprava potrdili, da so bila vsa dela ustrezno opravljena, vsi preizkusi uspešni in da je za jedrsko varnost ustrezno poskrbljeno.
Uprava še ocenjuje, da je bil remont kljub nekajdnevnemu podaljšanju dobro organiziran in izveden ter da so v Neku uspešno končali in v celoti izvedli vsa za varnost pomembna načrtovana dela.