Osemletni projekt bo NEK stal skoraj 100 milijonov evrov. Gre sicer za približno oceno, končna vrednost naložbe pa še ni znana, je ob predstavitvi projekta poudaril član uprave krške jedrske elektrarne (NEK) Saša Medaković.

Vodstvo NEK-a je sicer pojasnilo, da jim bo pasivno hranjenje v skladišču, ki so ga zgradili po na zahodu uveljavljeni tehnologiji, omogočilo enostavnejše, cenejše in varnejše skladiščenje izrabljenega goriva.

Novo skladišče bo zadostovalo vsaj za prihodnjih sto let, izrabljeno jedrsko gorivo pa bodo vanj premeščali po petih letih hranjenja in hlajenja v bazenu z vodo.

Iz tega bazena bodo v prvi kampanji do jeseni premestili 16 zabojnikov s 592 gorivnimi elementi. Drugo kampanjo so predvideli leta 2028, ko nameravajo premestiti 16 zabojnikov z enakim številom gorivnih elementov. Pozneje bosta sledili še tretja in četrta kampanja. V skladišču je prostora za vso življenjsko dobo prvega bloka krške jedrske elektrarne. Gre sicer za prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, je še povedal Medaković.

Prednosti suhega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva je predstavil skorajšnji predsednik uprave Neka Gorazd Pfeifer, ki bo svoj prvi mandat nastopil 11. aprila in poudaril večjo varnost v primerjavi s sedanjim mokrim skladiščenjem. Po njegovih besedah gre za robustno tehnično rešitev, ki zabojnike v skladišču ščiti pred izrednimi vremenskimi in potresnimi nevarnostmi. Zabojniki naj bi prenesli tudi padec komercialnega letala ali trk z lokomotivo, je pristavil.

Prednosti so med drugim še v dolgoročnem hlajenju brez delujočih hladilnih sistemov oz. z zgolj pasivnim zračnim hlajenjem s prostim pretokom zraka in v minimalni potrebi po vzdrževanju. S stališča radioloških vplivov oz. sevanja gre za minimalen vpliv na okolje, ob vseh postopkih pa je zagotovljena visoka raven varnosti delavcev in okolja, je zatrdil Pfeifer.

Gradnjo preverila Mednarodna agencija za atomsko energijo

Po podatkih vodje za jedrsko gorivo NEK-a in sredico reaktorja Andreja Kavčiča gre za zgradbo s 3500 kvadratnimi metri površine, visoko 20 metrov, ki so jo zgradili zahodno od jedrskega reaktorja in bazena za mokro hranjenje izrabljenega goriva. Železobetonska temeljna plošča je debela poldrugi meter, gradnjo nove infrastrukture pa je preverila Mednarodna agencija za atomsko energijo.

V NEK-u bodo za omenjeno suho skladiščenje uporabljali sistem shranjevanja v večnamenskih vsebnikih Holtec z betonskim plaščem. V vsakem zabojniku je prostora za 37 gorivnih elementov. V suhem skladišču pa je prostora za 70 zabojnikov oz. za skupaj približno 2600 gorivnih elementov.

S suhim skladiščenjem bodo v NEK-u uvedli mednarodno priznano rešitev. Z njeno uvedbo so se pridružili državam, ki upoštevajo najsodobnejše varnostne zahteve pri začasnem skladiščenju izrabljenega jedrskega goriva. Tovrstno skladiščenje sicer uporabljajo v Belgiji, Nemčiji, na Madžarskem, v Švici, Španiji, Veliki Britaniji in ponekod v ZDA, je med drugim dejal Kavčič.

Zadnjih političnih nesoglasij glede drugega bloka krške jedrske elektrarne (NEK 2) pa Pfeifer ni želel komentirati. Menil je le, da bi se dalo po zgledu nekaterih zahodnih držav življenjsko dobo NEK-a, če bi bilo to potrebno, podaljšati na skupaj 80 let oz. do leta 2063.