Podražitev kruha so pekarne napovedovale že avgusta lani, vzroki pa ostajajo enaki. Proizvajalci višje cene opravičujejo z nenehnim draženjem surovin (žita, sladkorja in maščob), embalaže, energentov in delovne sile, kruh pa se ni podražil že več kot tri leta, je poročala TV Slovenija.

Žito: Cene kruha v povprečju 6,5 odstotka višje
Iz Žita so sporočili, da so morali zaradi omenjenih razlogov korekcijo cen izvesti ne glede na aktualne razmere na trgu. Cene nekaterih vrst kruha in pekovskega peciva ter slaščic so tako v povprečju povišali za 6,5 odstotka.

"Trenutne cene žit na svetovni borzi so izredno visoke. Cena pšenice je v tem trenutku višja od cene pšenice v januarju 2010 za kar 127 odstotkov. Potrebno se je zavedati, da ima na ceno kruha v Sloveniji pomemben vpliv cena pšenice na mednarodnih trgih. Zaradi nizke samooskrbe je slovenska živilska panoga namreč primorana kupovati surovine na mednarodnem trgu, s čimer dvig cen na tujih borzah neposredno vpliva tudi na cene končnega proizvoda v Sloveniji," so v sporočilu za javnost zapisali v Žitu.

"Slovenske cene kruha so pod ravnjo povprečne cene v EU-ju"
"Kot pekarsko podjetje smo zgolj eden od členov v celotni prehranski verigi, kar nam zmanjšuje manevrski prostor prilagajanja naših končnih cen izdelkov za potrošnike glede na gibanje stroškov, tako na domačem kot na tujih trgih. Poleg tega so trenutne maloprodajne cene kruha v Sloveniji pod ravnjo povprečne cene kruha v EU-ju, kar omejuje našo možnost iskanja notranjih rezerv za blažitev visokih cen pšenice," so dodali.

Pojasnili so, da so z namenom zmanjšanja odvisnosti od mednarodnega trga v okviru sekcije pekarstva in mlinarstva pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij lani sredi poletja dali pobudo za povečan odkup domače pšenice.

"Slovenski pridelovalci žit in predstavniki mlinsko-predelovalne industrije smo konec lanskega leta podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige in s tem naredili prvi korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupom slovenskih žit, dolgoročno pa tudi vplivom dogajanja na mednarodnih borzah na ceno kruha v Sloveniji," so še dejali v Žitu.

"Strošek pšenice je minimalen"
Podražitev kruha je za MMC komentiral predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič: "To, kar dajo peki ali mlinarji za pšenico, ne more biti razlog za nikakršne podražitve. Kajti ta vložek je tako minimalen, da se naj ne izgovarjajo na to. Sploh pa tisti, ki so poleti odkupovali slovensko pšenico po 120 evrov za tono."

"Če razrežemo kruh, je strošek pšenice, tudi po visoki ceni, minimalen v kruhu. Pri mletju pšenice nimaš izpada. Ga je samo za od tri do štiri odstotke, to ni nič, to ni noben strošek," je dejal Žveglič.

Spomnimo, da so slovenski kmetje pšenico lani prodajali po ceni od 100 evrov za krmno pšenico do 130 evrov za pšenico najvišje kakovosti, medtem ko je Kmetijski inštitut Slovenije izračunal, da znaša najnižja cena za pokritje vseh stroškov 158 evrov za tono pšenice.