Arbitražno sodišče s sedežem v Beogradu je pred dnevi po skoraj desetih letih izdalo delno odločbo, da je družba Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS), ki je pravna predhodnica Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), upravičena do izplačila 67 milijonov evrov nadomestila iz naslova nedobavljene električne energije iz Termoelektrarne Ugljevik v Republiki Srbski v obdobju od junija 2011 do decembra 2021 ter zamudnih obresti od 1. januarja 2022 do dneva plačila.

Družba Rudnik in termoelektrarna (RTE) Ugljevik, ki upravlja termoelektrarno in z njo povezan rudnik, mora tako plačati 67 milijonov evrov z zamudnimi obrestmi. V primeru izplačila denarne odškodnine bo del prejela država v svoj proračun, del pa HSE.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob robu novinarske konference skupine HSE v Novi Gorici izrazil veselje nad pozitivno odločitvijo za Slovenijo. Po njegovih besedah je to prva potrditev, da je imela Slovenija v večdesetletnem sporu prav.

Zgodba sega v 80. leta 20. stoletja

Zgodba namreč sega v 80. leta prejšnjega stoletja, ko sta bili Slovenija ter Bosna in Hercegovina (BiH) del skupne države. Elektrogospodarstvo Slovenije, v katerem je bila združena vsa energetika v Sloveniji, je tedaj sofinanciralo gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik. V zameno naj bi v naslednjih letih od tam prejemala električno energijo. Termoelektrarna Ugljevik je bila končana leta 1985, EGS pa je elektriko dobival do leta 1991. Po začetku vojne v BiH-u in na Hrvaškem so bile omrežne povezave prekinjene, s tem pa tudi dobava elektrike.

Tovrstna odločba je po Kumrovem mnenju tudi jamstvo za razvoj dogodkov v drugih arbitražnih postopkih, ki jih je zaradi termoelektrarne Ugljevik sprožila Slovenija.

Višina obresti

Beograjski arbitražni tribunal bo namreč odločal še o višini obresti za obdobje med 12. junijem 2011 in 31. decembrom 2021. Odprto ostaja še vprašanje nedobave električne energije od 1. januarja lani dalje ter arbitražni postopek zoper državo BiH pred mednarodnim sodiščem v New Yorku, v katerem se bosta ugotavljala temelj odškodninske terjatve in višina škode zaradi kršitev pravil o zaščiti tujih investicij.

V investicijskem sporu Slovenija zahteva 680 milijonov evrov glavnice. Skupaj z zamudnimi obrestmi znesek presega milijardo evrov, v obeh postopkih zaradi nedobavljene elektrike pa je Slovenija skupno zahtevala 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti.

O poravnavi in načinu izplačila v že zaključenem arbitražnem postopku pogovori še tečejo. Obstaja več načinov, je dejal Kumer, ki je povedal, da pogovori o tem tečejo tudi med HSE-jem in vlado.

Kakšna bo kompenzacija?

Možnost je, da Slovenija dobi lastniški delež v RTE Ugljevik, bosansko-hercegovska stran je ponudila tudi kompenzacijo v obliki dobave električne energije. Po poročanju časnika Dnevnik naj bi bila tako Slovenija upravičena tudi do zagotovljenega odkupa približno 500 gigavatnih ur električne energije iz Ugljevika, kar ustreza približno štirim odstotkom letnih potreb države.

Ker je bila Slovenija lani pri energetski oskrbi tako močno uvozno odvisna, z elektroenergetskim sistemom Hrvaške in Republike Srbske pa je zelo dobro povezana, je dobava elektrike po ministrovih besedah zdaj precej bolj realna možnost kot pred leti. Pretehtali bomo možnosti in sprejeli najboljšo možno odločitev za Slovenijo, je napovedal minister.