Pomagajte pri ohranitvi proizvodnje, je delavce Mure, ki s protestom zahtevajo odstop vodstva in nadzornega sveta družbe, po sestanku zaprosil direktor Soda Tomaž Kuntarič.

Kot jim je dejal, bo - če Muro zapusti še zadnji partner, na katerega stavijo v tem trenutku - od družbe res ostalo samo še pogorišče. "Ko govorimo o tem, da pustimo novo upanje z zagonom in ohranitvijo proizvodnje v Muri in partnerji, v postavitvi te nove družbe in v zagotavljanju nadzora v tej družbi, smo že predvidevali vaše sodelovanje," jim je položil na srce vodja Soda, ki je več kot 12-odstotni lastnik Mure.

Kuntarič delavcem obljubil skrb za socialno varnost
Po njegovih besedah naj bi Mura kot Družba Mura in partnerji z novo družbeno pogodbo, ki naj bi bila sklenjena v teh dneh, dobila nov nadzorni svet s tremi člani - dvema iz Soda in enim predstavnikom delavcev. Pri tem je delavcem Mure obljubil, da si bodo prizadevali za njihovo socialno varnost. V tem kontekstu bodo poskušali kar najbolj pospešiti postopke insolventnosti, torej stečaj za večino družb v skupini Mura, saj naj bi bili delavci na tak način lahko v kratkem času deležni nadomestil prek zavoda za zaposlovanje.

"Odstopita naj uprava in sindikalisti"
Murini delavci, ki so se zjutraj protestno zbrali pred tovarno v Murski Soboti, sicer nezaupnice niso izrekli le vodstvu in nadzornikom podjetja, temveč tudi izvršilnemu organu sindikata v Muri ter predsednikoma sindikata tekstila in Zveze svobodnih sindikatov. Kot so sporočili, ne bodo nadaljevali dela, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene. Zaradi kriznega stanja predlagajo, da naj do preklica upravljanje in vodenje Mure prevzame minister, zahtevajo pa tudi ustanovitev novega nadzornega sveta in uprave.

Predstavniki upornih delavcev so dejali še, da so se uprli spontano zaradi nakopičenega obupa in plače, ki je manjša od minimalne. Zahtevajo tudi, da se znova vzpostavi soupravljanje pri delu.

Vodilni niso mogli v tovarno
Stavkajo predvsem Murini delavci, ki bi morali delati za nemškega partnerja Hugo Boss, pridružili pa so se jim tudi delavci Muralista ter tisti, ki so že dalj časa na čakanju. Vodilnim uslužbencem so zjutraj preprečili vstop v tovarno.

Delo bi sicer morali začeti ob 6.10, a so namesto tega ostali pred vrati tovarne, dopoldne pa so se jim pridružili tudi kolegi v ljutomerski tovarni. Trenutno potekajo pogajanja o nadaljevanju dela. Vodja proizvodnje oblačil za Boss naj bi jih skušal pregovoriti, naj predvideno delo vendarle dokončajo. Delavci pa zahtevajo, da prednje stopi prokurist podjetja Zdenko Podlesnik.

Ob 9.30 je nekaj predstavnikov zaposlenih in sekretar pomurske območne organizacije ZSSS-ja Jože Türkl odšlo v tovarno, da bi sestavili stavkovne zahteve.

Predstavniki Murinega sindikata z Dragom Forjanom na čelu in generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Anton Rozman pa so naleteli na zaprta vrata tovarne, saj so delavci že začeli zbirati podpise za nezaupnico.

V skladu z načrtom naj bi Murini delavci v Murski Soboti sicer delali le še tri dni.

Dogajanje skrbi tudi ministra Lahovnika
Dogajanje v nekdanjem prekmurskem velikanu je že komentiral minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. "Bojim se, da bi daljša prekinitev proizvodnje lahko pomenila nevarnost odpovedi tistih poslov, ki jih Sod poskuša rešiti," poudarja minister. Razmere se mu zdijo skrb vzbujajoče tudi zato, ker izražajo stisko in negotovost zaposlenih v družbi.

Oktobra delo le še za dobrih tisoč ljudi
Pred kratkim so sicer predstavniki vlade, lastnikov Mure, zaposlenih in sindikata sporočili, da se stečaju družbe ne bo mogoče izogniti. Že oktobra namreč ne bo več denarja za izplačilo plač. Proizvodnja se bo ohranila le v hčerinskem podjetju Mura in partnerji, kjer naj bi delo dobilo od 1.000 do 1.100 ljudi, ohranitev proizvodnje pa bo s poroštvi Soda pomagala izpeljati tudi država.

Okoli 150 delavcev naj bi se prezaposlilo v Ljutomeru, kjer bi izdelovali prevleke za avtomobilske sedeže za švicarsko družbo Boxmark.

Delavci sledili velenjskemu zgledu
Kot je znano, se je podobno zgodilo prejšnji teden v Gorenju, ko so delavci spontano in brez napovedi stavke ustavili stroje. Razjezili so jih izpiski o plačah, iz katerih je bilo razvidno, da so prejeli plačilo le za 32-urni namesto za 36-urni delovni teden.