L' Espresso se pri tem sklicuje na zaupno poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde in na "ugledne slovenske vire", ki stanje označujejo za "katastrofalno". Sveti sedež naj bi za ogromno finančno luknjo najprej izvedel proti koncu leta 2007, po odmevih, ki jih je v javnosti povzročila odločitev T2, da predvaja tudi pornografske vsebine. Nadškofija naj bi tako bila zelo blizu bankrota, teža dolga pa pade na več bank, vključno z Unicreditom ter okoli 30.000 slovenskih vlagateljev. Dolg je enak dvema odstotkoma slovenskega BDP-ja.

V istih dneh naj bi mariborski nadškof Franc Kramberger zaprosil, naj mu v Rimu odobrijo dve posojili, vsako v višini pet milijonov evrov, navaja L' Espresso. Po poizvedovanjih, ki naj bi jih po naročilu vatikanskih krogov opravil tedanji apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, naj bi se na mariborsko nadškofijo s prošnjami po natančnejših informacijah obrnil tudi tedanji tajnik Kongregacije za kler Mauro Piacenza.

Vatikan poslal finančnega strokovnjaka
Nazadnje naj bi Vatikan v začetku letošnjega leta v Slovenijo poslal strokovnjaka za bilance Gianluco Pireddo, uradno v vlogi apostolskega vizitatorja. Prav Piredda naj bi oktobra lani v Rim poslal zaupno poročilo, katerega vsebino razkriva časopis.

Piredda sicer koordinira skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild lani povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja nadškofije. L' Espresso pri tem za primerjavo obsega domnevnega dolga mariborske nadškofije med drugim navaja, da je znesek 800 milijonov evrov trikrat višji od prihodkov, ki jih je v svoji zadnji bilanci izkazal Vatikan.

L'Espresso: Polom biblijskih razsežnosti
Vse se je začelo v zgodnjih 90., ko je mariborska škofija ustanovila Krekovo banko. Ta je sicer po pisanju časopisa v desetletju zrasla med 10 največjih v državi, škofija pa jo je leta 2002 prodala. Škofija je ustanovila tudi dva sklada: Zvon 1 in Zvon 2 pod nadzorom družbe Rast. Družbe so kupovale nepremičnine, druge investicijske sklade, s poroštvi jemale desetmilijonska bančna posojila in konsolidirale druga podjetja. Vlagali so tudi v telekomunikcije in optična omrežja prek podjetja T-2, ki gre v prisilno poravnavo.