Mariborska rimskokatoliška nadškofija je vložila tožbo še kot škofija aprila 2000. Z njo je od države zahtevala 1,31 milijona evrov odškodnine z obrestmi zaradi izgube koristi, ker gradu Betnava od začetka denacionalizacije do vrnitve ni mogla uporabljati in upravljati. Nadškofija se ne bo pritožila na sodbo, pritožilo pa se bo pravobranilstvo zaradi višine odmerjene odškodnine.

Tožili so tudi Školča
Po pisanju Dela je bil sprva poleg države v vlogi toženca tudi nekdanji minister za kulturo Jožef Školč, ki mu je nadškofija očitala namerno zavlačevanje in nasprotovanje vračilu gradu iz ideoloških razlogov. A tožbo proti njemu je novembra umaknila, zato je sodišče postopek zanj ustavilo.

Dokazni postopek ni potrdil očitkov nadškofije o namernem zavlačevanju denacionalizacijskega postopka in protipravnem ravnanju države, je pa sodišče državi naložilo, da mora izplačati 93.281 evrov z obrestmi. Kot osnovo za izračun pravičnega nadomestila je sodišče uporabilo vrednost najemnine, ki bi jo nadškofija dobila, če bi Betnavo oddajala sama.

Dvorec je bil vrnjen julija 2000
Mariborska nadškofija je vračilo Betnave zahtevala že leta 1993, vrnjena pa ji je bila julija 2000 z delno odločbo o denacionalizaciji. Dvorec je sicer leta 1986 od ogbčine kupila Tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine, nato pa ga je leta 1999 država olastninila z uveljavitvijo zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti, do februarja 2003 pa je bilo podjetje Lipa najemnik prostorov.

Zato je poleg Lipe po mnenju vrhovnega sodišča tudi država zavezanka za plačilo, njuna obveznost pa je sorazmerna času trajanja vsakokratnega lastništva nepremičnin. Sodišče je sicer leta 2006 nadškofiji naložilo povrnitev sredstev, ki jih je podjetje vložilo v dvorec (641.637 evrov), leto pozneje pa je nadškofija proti Lipi začela pravdni postopek, v katerem zaradi nezmožnosti uporabe spornih nepremičnin od nje zahteva prav tako 1,31 milijona evrov. Postopek še ni pravnomočno končan.