V večjih egiptovskih mestih že dva tedna na ulicah vre. Protestniki zahtevajo zamenjavo oblasti in obstaja možnost, da se nemiri razširijo na večji del države. Če bi to privedlo do zaprtja Sueškega prekopa, bi veliko škodo utrpela evropska pristanišča. Ta prekop je največji morski prekop na svetu, ki pot iz Evrope v Indijo skrajša za polovico, saj ni treba obpluti Afrike. Povezuje namreč Sredozemsko in Rdeče morje.
Preberite tudi:
Politične krize še ni konec, protestniki ostajajo na ulicah
Konvencija zagotavlja odprtost prekopa
Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha je za MMC pojasnil, da carigrajska konvencija o svobodni plovbi skozi Sueški prehod iz leta 1888 določa, da mora biti prekop odprt tako ob miru kot vojni, in sicer za trgovske in vojaške ladje. Da bo to konvencijo spoštovala, se je egiptovska vlada zavezala tudi leta 1957 - po tem, ko je prekop nacionalizirala in prevzela francosko Družbo Sueškega prekopa, ki je do takrat nadzorovala plovbo.
Promet bi upadel za polovico
Bojazen pred zaprtjem prekopa je tako minimalna, bi pa povzročila veliko škodo tudi Luki Koper. Finance poročajo, da približno polovica tovora, namenjenega v Koper, potuje skozi ta prekop. Z enakimi težavami bi se srečala tudi druga evropska pristanišča, saj edina druga pot poteka okoli Afrike. "Stroški prevozov bi se gotovo precej zvišali. Za naročnike ladijskih prevozov in najemnike ladij bi bila škoda velika," opozarja tudi Egon Bandelj, vodja portoroške Splošne plovbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje