Zaradi rekordnih maloprodajnih cen naftnih derivatov so zaskrbljeni tudi v gospodarstvu. V Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki se ukvarja tako s tovornim kot javnim prevozom, pravijo, da postajajo cene goriva vedno pomembnejša postavka v strukturi stroškov prevoznikov. Stroški goriva tako predstavljajo že več kot 35 odstotkov v strukturi stroškov prevozniškega podjetja.

Direktor Združenja za promet Robert Sever je dejal, da ima v Sloveniji določen vpliv na ceno goriva tudi pred kratkim uvedena CO2-dajatev, ki znaša 0,0325 € na liter pogonskega goriva. S to dajatvijo naj bi se po navedbah združenja v državno blagajno dodatno steklo za okoli 51 milijonov evrov letno. Prevozniki si tako želijo, da bi se vsaj del teh sredstev namenil za prevozniški sektor v obliki subvencij za posodobitev voznega parka in zmanjšanje toplogrednih vplivov ter predvsem za spodbujanje javnega potniškega prometa.

Sever je še dodal, da bo treba razmisliti o dodatnih ukrepih, če se bodo cene goriv še zviševale, in izpostavil uporabo plinskega olja za komercialne namene, kar bi predvidevalo vračilo trošarine in dodatno nižje cene energenta za prevozniški sektor.

Se bo prevoz podražil?
Na Združenju za promet pri GZS-ju pravijo, da se zavedajo, da so zaradi zaostrenih konkurenčnih pogojev redki prevozniki, ki lahko višje cene goriva prelevijo v višjo ceno prevoznine. Dodajajo, da bi se morale prevoznine samo ob zadnji podražitvi zvišati za 1,8 odstotka, kar pa je težko pričakovati.

Kako pa bo z javnim prevozom? Za zdaj pri avtobusnih prevoznikih, izvajalcih Gospodarske javne službe JPP-ja, ne razmišljajo o dvigu cene javnega prevoza, je zagotovil Robert Sever. Dodal je, da imajo koncesionarji v svojih pogodbah sicer klavzulo, da lahko ob 5-odstotnem medletnem dvigu cene goriva zahtevajo spremembo normirane stroškovne cene in posledično višje kompenzacije za izvajanje GJS-ja, vendar se to, sodeč po dozdajšnjem ustaljenem ravnanju, zgodi le ob trdih pogajanjih z državo. To pa je v danih razmerah težko pričakovati, pojasnjuje Sever.

So podražitve priložnost?
Zveni cinično, a morda se v podražitvah cen goriv skriva tudi priložnost za pozitivne spremembe. Katarina Otrin iz Društva za sonaravni razvoj Focus, ki se ukvarja predvsem z vprašanjem mobilnosti, meni, da je "najbolj pozitiven učinek mogoče opaziti v spremembah mobilnih navad ljudi oziroma voznikov avtomobilov". "Mislim, da se že opaža, da ljudje pač iščejo alternative," je dodala Otrinova, ki pa opozarja, da je vprašanje, kako bo država to priložnost izkoristila.

"Če se dvignejo cene goriva, bi morala biti to neka namenska sredstva, ki bi se pač vlagala v javni potniški promet. Če bi se ta denar dejansko namenil za posodobitev javnega potniškega prometa, bi tudi ljudje lažje to sprejeli in videli večji smisel vseh teh podražitev," meni Otrinova, ki ponuja tudi konkreten predlog: "Velik potencial je tudi v spremembi načina povračila stroškov prevoza na delo. Tukaj je ogromen žakelj denarja, ki bi se lahko namenil javnemu potniškemu prometu."

Kaj pa ogrevanje?
Potrebe po spremembah pa ne obstajajo samo v prometni politiki. Dejan Savič iz Greenpeacea Slovenija priznava, da so podražitve goriv hud udarec za ljudi, a dodaja, da je lahko "dolgoročno to priložnost, da ljudje začnejo razmišljati, kako lahko privarčujejo z gorivi, in to ne samo v prometu, ampak tudi pri ogrevanju stanovanj, hiš, blokovskih naselij, ter izkoristijo priliko za menjavo načinov ogrevanja." Pri tem Savič kot enega izmed načinov omenja ogrevanje na lesno biomaso.

Kaj mora storiti država? "Država mora najprej v nacionalni energetski politiki dati absolutno prednost učinkoviti rabi energije in zmanjševanju rabe energije. Na ta način zmanjšamo tudi občutljivost na šoke, ki se zgodijo zaradi podražitev," pravi Savič in dodaja: "Če pa bi nadomestili velik del fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, bi na neki način postali neodvisni od gibanj svetovnih cen nafte oziroma bi bila ta odvisnost dosti manjša."

Boris Vasev