V skladu z zakonom o minimalni plači se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek statističnega urada o letni inflaciji decembra preteklega leta. Ta je znašala 1,9 odstotka.

Pri določitvi uskladitve minister za delo ob rasti cen življenjskih potrebščin upošteva tudi druga zakonska merila, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti, obenem se predhodno posvetuje s socialnimi partnerji.

Posvetovanja socialnih partnerjev so bila prejšnji petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ko sta si bili sindikalna in delodajalska stran na povsem nasprotnih bregovih glede višine uskladitve. Medtem ko so prvi predlagali, da bi morala letošnja uskladitev minimalne plače glede na razmere v gospodarstvu znašati 3,5 odstotka, so se na drugi strani delodajalci zavzeli za dvig zgolj v vrednosti inflacije.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se odločili za minimalno zakonsko uskladitev in tako sledili pogledom gospodarstva. Ob tem so v sporočilu za javnost pojasnili, da se bo neto znesek delavcev povišal zaradi letne uskladitve minimalne plače za približno 11 evrov, zaradi uskladitve dohodninskih razredov pa še za približno 16 evrov. Skupaj bo torej neto znesek višji za približno 27 evrov.

Hkrati so na ministrstvu napovedali, da bodo do 30. septembra opravili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Na podlagi tega izračuna bodo do konca leta 2025 opravili temeljito razpravo o ustrezni višini minimalne plače. To je tudi ena od zavez s petkove seje ESS-ja.