Minimalna plača se mora letos uskladiti najmanj z inflacijo, ki znaša 1,9 odstotka, sindikati se zavzemajo za dvig v višini 3,5 odstotka. Odločitve o višini dviga na današnji seji ESS-ja še niso sprejeli. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki bo sprejel končno odločitev o višini uskladitve minimalne plače, pa je povedal, da je prisluhnil argumentom obeh strani. "O njih se bom naslednji teden še enkrat pogovoril s koalicijo in potem sporočil končno odločitev," je napovedal.

Je pa na novinarski konferenci minister napovedal, da bodo do 30. septembra opravili nov izračun življenjskih stroškov, ki bo vplival na dvig minimalne plače prihodnje leto, ta bi se torej v volilnem letu zvišala za več kot le za inflacijo. "Zadnji izračun (življenjskih stroškov) je bil narejen leta 2022," je dejal Mesec, novi izračun pa bo pokazal, ali je minimalna plača še ustrezna.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da se zdi sindikatom nedopustno, da se minimalna plača dviguje le za toliko, kot je inflacija, torej 1,9 odstotka. Zgolj z usklajevanjem z inflacijo bo po besedah Jerkič minimalna plača znova padla pod 50 odstotkov povprečne plače. "Opozorili smo tudi na to, da bi minimalni znesek dviga pomenil, da minimalna plača pade pod nivo minimalnih življenjskih stroškov oziroma pod prag tveganja revščine, ki je določen pri 903 evrih." Jerkič je dodala še, da so vložili vse napore, da ministra za delo in koalicijo prepričajo, da presežejo prakso usklajevanja minimalne plače zgolj z najnižjo zakonsko določeno mejo, kar so storili že lani. Sindikalna stran bo vztrajala pri 3,5-odstotnem dvigu, kar v neto znesku predstavlja 909 evrov, torej tik nad pragom tveganja revščine. Trenutno minimalna plača znaša 872 evrov neto, je dejala Jerkič.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je dejal, da se njihovo stališče razlikuje od sindikalnega, a da si niso tako daleč kot v preteklosti. "Jerkič ni omenila, da smo imeli v preteklih letih, od let 2019, 2020, imeli nadpovprečni dvig minimalne, nad štirideset odstotkov. Ti dvigi so nas katapultirali v sam vrh izhodišč minimalne plače v EU-ju, zato menimo, da je dvig minimalne plače za inflacijsko stopnjo z naše strani upravičen, ne glede na vse okoliščine, ki nas v prihodnje čakajo."

Tako Trobiš kot Jerkič sta sicer v izjavi po seji pohvalila razpravo ESS-ja, ki je bila po njunih besedah konstruktivna in spoštljiva. "Tudi zato so šli vsi zakoni, ki so bili danes na dnevnem redu, naprej v obravnavo," je dejala Jerkič.

Krizna shema skrajšanega delovnega časa

Člani ESS-ja so obravnavali tudi predlog zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa. Z njim želi vlada prispevati k ohranitvi delovnih mest v primerih, ko delodajalci zaradi nepredvidljivih okoliščin delavcem začasno ne morejo zagotoviti dela. V skladu s predlogom zakona se bo pomoč delodajalcem aktivirala v primeru naravnih ali drugih nesreč oz. kriznih razmer, ki prizadenejo delodajalce. Med drugim želi vlada z njim reševati trenutne zaostrene razmere v avtomobilski industriji in napovedana odpuščanja.

"Pripravili smo zakon, ki predvideva, da lahko vlada v primeru, da se take napovedi ali pa predvidevanja v gospodarstvu pojavijo, aktivira shemo, po kateri bi lahko podjetja, ki bodo z izjavo zagotovila, da trideset odstotkom svojih zaposlenih ne morejo priskrbeti devetdesetih odstotkov dela, prišla do delnega nadomestila, da teh delavcev ne odpuščajo, ampak da jim omogočijo nadaljnje delo tako, da polovico časa delajo, polovico časa pa dobijo subvencijo za skrajšan delovni čas," je pojasnil Mesec.

V tem času jim bo omogočeno, da se izobražujejo, da se dodatno kvalificirajo. "Ta del bodo tudi dobili posebej plačan preko dodatka za aktivnost, hkrati bodo tisti, ki bodo ta izobraževanja uspešno končali, tudi nagrajeni." Ob tem je poudaril, da v tej fazi ne bodo nikogar sankcionirali, če se teh izobraževanj ne bodo udeleževali. "Želimo pa, da je taka shema po eni strani rešuje delovna mesta, po drugi strani pomaga podjetje."

V okviru pogajanj o osnutku zakona, ki so stekla v drugi polovici decembra, so reprezentativne delodajalske organizacije med drugim predlagale širitev nabora upravičencev tako, da bi lahko ukrep uporabili tudi delodajalci, ki bodo lahko zagotovili delavcem delo za manjše število ur, kot je polovični delovni čas.

Potrditev stalne krizne sheme na ESS-ju je razveselila predvsem delodajalsko stran. Kot je dejal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je bila to zanje danes glavna tema. "To je zakon, ki smo si ga želeli že od leta 2020 in ga predlagali tudi preteklim vladam po vzoru drugih nam konkurenčnih držav, kot so Avstrija, Nemčija in Francija," je poudaril.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izrazil upanje, da bo omenjena shema dala dobre rezultate v smislu ohranjanja delovnih mest.

Osnutek zakona bi morali sicer socialni partnerji obravnavati na seji ESS-ja pred tednom dni, a so razpravo o njem zaradi tehničnih razlogov prestavili. O njegovi vsebini bodo v prihodnjih dveh tednih opravili javno razpravo in medresorsko obravnavo, vlada pa ga bo nato obravnavala v prvem tednu februarja in ga poslala v zakonodajni postopek po skrajšanem postopku, da bo lahko začel veljati v najkrajšem času, je napovedal.

Nepremičninski davek

Socialni partnerji so danes opravili tudi dolgo razpravo o izhodiščih za uvedbo nepremičninskega davka, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Zanj tako sindikati kot predstavniki delodajalcev menijo, da odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. "Končni zaključek je bil, da gradivo ni zadostna podlaga za to, da bi ustanovili strokovno ali pogajalsko skupino ter da bo ministrstvo po opravljeni javni razpravi pripravilo bolj konkretna izhodišča oziroma predlog zakona," je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Razočaranje nad predstavljenimi izhodišči, predvsem v delu, ki se nanaša na obdavčitev premoženja, je izrazil tudi Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "Opozorili smo na to, da smo v bližnji preteklosti dobili že mnoge dodatne obremenitve in da se nam dodatne obetajo še skozi reforme, ki se pripravljajo, zato smo skeptični, da bomo po tej poti dobili pravo rešitev za kompenzacijo zmanjševanja stroškov dela, ki pa je izredno pomembna za slovensko gospodarstvo," je dejal.

"Na sindikalni strani smo opozorili, da se lahko zgodi, da bodo ta davek plačevali tisti, ki niso špekulanti z nepremičninami, ne posedujejo stanovanjskega premoženja kot naložbe. (…) Če gre za premoženjski davek, v tem zakonu že v osnovi manjka definicija, kaj je premoženje in kako ga vrednotimo," je poudarila Jerkič.

Trobiš je dejal, da so glede nepremičninskega davka na isti strani kot sindikati. "Izhodišča, ki smo jih prejeli, nas še niso prepričala," je dejal Trobiš, saj ni jasno, kakšen bi bil izplen in v kateri smeri bi se nato porazdelile razbremenitve.

Jerkič je opozorila tudi, da bi lahko izplen davka nižji od predvidevanj ministrstva za finance, ki ga ocenjuje na šeststo milijonov. Nižji izplen pa bi lahko vplival tudi na razbremenjevanje stroškov dela. "V slovenski javnosti se je prijelo prepričanje, da so slovenske plače obremenjene bistveno bolj kot v Evropi, da smo zato nekonkurenčni," je dejala Jerkič, a je ob tem dodala, da se tudi sindikati zavzemajo za razbremenjevanje srednjega razreda.

Sočasno so sprejeli zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev

Kot je pojasnil Mesec, so sočasno sprejeli zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in pa zakon o tujcih. "Prenašamo direktivo o evropski modri karti, ki bo bistveno pohitrila in olajšala zaposlovanje kvalificiranih tujih delavcev," je pojasnil. To pomeni, da bodo lahko podjetja, ki bodo zaposlovala tuje kvalificirane delavce, lahko hitreje zaposlila v Sloveniji.
Pogoj za to je, da imajo ljudje visokošolsko izobrazbo ali pa tri leta delovnih izkušenj. Na delovnem mestu, ki zahteva visoke kvalifikacije, bodo lahko hitreje zaposleni v Sloveniji, pogoj pa bo, da se bodo tukaj zaposlili vsaj za pol leta in da bodo za svoje delo prejeli vsaj povprečno slovensko plačo.

V tem zakonu uvajajo še druge novosti, med drugim sezonsko delo za delavce v gostinstvu in turizmu, ki jih primanjkuje. "Na seji smo slišali, da se številni lokali zaradi pomanjkanja kadra tudi zapirajo," je dejal Mesec in dodal: "Bo pa nujno, da se ta zakon predvideva, da se ti delavci zaposlujejo na podlagi pogodb delovnega prava, kar pomeni, da morajo biti v rednih delovnih razmerjih, ne pa na podlagi pogodb civilnega prava."

Tako delavci ne bodo smeli delati prek drugih oblik dela, če bodo hoteli biti zaposleni na omenjeni način. Ob tem pa zakon zaostruje nadzor nad tujim delom. "Tukaj bi predvsem poudaril, da se uvaja javna evidenca podjetij, ki bodo kršila delovnopravno zakonodajo in bodo zaradi tega imela pravnomočne odločbe. Ta evidenca bo na vpogled zato, da bodo tudi tisti, ki se želijo zaposliti pri nas, lahko dostopali do podatkov ali je podjetje, v katerem se želijo zaposliti, varen delodajalec, zanesljiv delodajalec," je pojasnil.

Osnutek zakona o visokem šolstvu po obravnavi na ESS znova delovni skupini

Poleg tega je ESS obravnaval tudi zadnjo različico osnutka zakona o visokem šolstvu, ki prinaša vrsto novosti, med drugim stabilno financiranje s postopnim dvigom sredstev za študijsko dejavnost, mikrodokazila in pogoje za ustanavljanje javnih univerz ter predloge treh zdravstvenih zakonov.

Sorodna novica Minister Papič: Z novim zakonom bo za visoko šolstvo namenjenih 2,5-krat več denarja kot zdaj

Ključne novosti novega visokošolskega zakona so sicer spodbujanje zdravega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, spoštovanje načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja, izvajanje študijskih programov v tujem jeziku, brezplačen študij za različne skupine študentov, podrobnejša ureditev podeljevanja koncesij in tudi ustanavljanje visokošolskih zavodov. Določeno je tudi, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP-ja oziroma en odstotek BDP-ja za študijsko dejavnost.

Predsednik Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je po seji povedal, da je nov zakon o visokem šolstvu izjemno pomemben, "saj so univerze institucije novega znanja in predpogoj tako za gospodarsko rast kot refleksijo družbe". Zakon, ki je nastajal v okviru delovne skupine pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, v kateri so sodelovali vsi pristojni deležniki, po Štrukljevih besedah prinaša pozitivne spremembe.

V konfederaciji podpirajo nov način financiranja univerz, kjer je določeno, da se na letni ravni visokemu šolstvu namenja 1,5 odstotka BDP-ja oziroma en odstotek BDP-ja za študijsko dejavnost, kar omogoča stabilnost delovanja univerz v prihodnje.

Ob tem je poudaril, da bi moral novi zakon predvideti možnost sprememb večletnih pogodb o financiranju, ki jih sklepajo univerze z državo. Glede na zadnji dvig plač v javnem sektorju bi morala po njegovem prepričanju obstajati zakonska možnost oz. varovalka, da se poseže v že sklenjene pogodbe. Tako bi korekcija pogodb zaradi velike spremembe pri dvigu plač po njegovem mnenju upoštevala in zagotovila dodatna sredstva za univerze.

Ker je po Štrukljevih besedah še nekaj stvari, ki niso bile usklajene v delovni skupini in je besedilo zakona doživelo nekaj sprememb v zadnjem času, je izrazil zadovoljstvo, da je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič pristal na to, da se zakon vrne v delovno skupino, ki bo pripombe ponovno pretresla, nato se bo zakon vrnil na mizo ESS-ja.

"Danes se o zakonu nismo opredeljevali, ker bo medtem opravljena ta razprava, ki je potrebna tudi zato, ker pričakujemo od predlagatelja, da bo sprejel argumentacijo tako sindikatov kot rektorske konference, da bi morali v zakon sistemsko vnesti situacijo, ki bi omogočala spremeniti te večletne pogodbe o financiranju, sklenjene med univerzami in državo," je pojasnil Štrukelj.

Omenil je še, da je minister sicer opozoril, da zakon, ki se bo začel uporabljati šele prihodnje leto, ne rešuje letošnje situacije. "S tem se strinjamo, nismo pa dobili jasnega odgovora, kako bomo rešili letošnjo situacijo s financiranjem univerz, kajti nekatere so že opozorile, da sredstev po zdajšnjih pogodbah za izplačilo plač zaradi resnih dvigov ne bodo imele," je še opozoril Štrukelj.

Tudi predsednik KSS-ja Pergam Jakob Počivavšek se strinja, da je nujno zagotoviti ustrezna finančna sredstva zaradi višjega stroška dela na univerzah. Ob tem je omenil še tri zadeve, ki so jih v zvezi s tem izpostavili kot problematične. "Ena je razpolaganje s presežki, ki jih univerze dosegajo v okviru tržne dejavnosti, druga je nedorečenost in tudi neskladnost s kolektivno pogodbo, ki povzroča dodatne pedagoške tedenske obveznosti, in pa ne nazadnje vprašanje jezika, kjer je bilo kar nekaj polemik," je dejal. Danes so slišali, da zadnja rešitev ni bila usklajena, pa vendarle menijo, da je prav, da delovna skupina še enkrat opravi eno razpravo o tem vprašanju, je dodal Počivavšek.

Osnutek zakona namreč med drugim uvaja spremembe na področju podeljevanja koncesij in ustanavljanja javnih univerz, novosti pa so tudi pri uporabi slovenskega jezika.

Na mizi socialnih partnerjev sta bila tudi predloga zakonov o medicinskih pripomočkih in o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu ter novela zakona o zdravilih. Prvi določa rešitve za zagotavljanje varnih in kakovostnih pripomočkov na slovenskem trgu, drugi pa skrajšuje postopke ter zmanjšuje administrativne ovire za lažje zaposlovanje zdravstvenih delavcev, ki so formalno izobrazbo ali kvalifikacijo pridobili v tujini.