Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je v uvodu seje sveta za visoko šolstvo spomnil, da se zdajšnji zakon o visokem šolstvu kljub številnim novelam v nekaterih poglavjih ni ključno spremenil od sprejetja leta 1993. Predlog novega zakona, ki je bil v javni obravnavi do 24. julija, je po njegovih besedah pripravila delovna skupina, v kateri so bili predstavniki vseh, ki jih zakon zadeva, med drugim Študentske organizacije Slovenije, visokošolskega sindikata, gospodarske zbornice, znanstvenoraziskovalnih ustanov in Nacionalne agencije RS za kakovost visokega šolstva (Nakvis).
Kot najpomembnejšo novost novega zakona je navedel postopni dvig sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja, trenutno je financiranje pri 0,6 odstotka. "To pomeni, da bo za visoko šolstvo 2,5-krat več sredstev kot zdaj," je dejal. Visokošolski zavodi bodo po novem zakonu prejeli tudi šestletne, in ne več štiriletne pogodbe o financiranju. "Dvig sredstev in šestletno obdobje financiranja pomeni, da bodo visokošolski zavodi še bolj avtonomni, prav tako pomeni, da bodo lahko samostojno načrtovali naložbe," je poudaril Papič.
Pomembna novost zakona je tudi, da bo država ustanavljala le javne visokošolske zavode, in ne več javnih samostojnih visokošolskih zavodov, kot so denimo posamezne fakultete. Prav tako je v zakonu podrobno opredeljen postopek podeljevanja koncesij. Te so bile zdaj po mnenju Papiča stihijsko podeljene, velikokrat politično.
"V novem zakonu pa je izrecno zapisano, da država podeli koncesijo, ko se pojavi potreba po določenem študijskem programu, ki pa se ne izvaja na javnih visokošolskih zavodih oz. se ne izvaja v ustreznem obsegu," je pojasnil. Primer so študijski programi, katerih diplomanti so zelo iskani na trgu dela, pa jih javne visokošolske ustanove ne zagotovijo dovolj.
Nadgradnja visokošolskega znanja z mikrodokazi
Še ena novost v zakonu je časovno prilagojen študij, ki nadomešča sedanji izredni študij. "Gre za prilagoditev študija tistim, ki so že zaposleni," je dejal Papič. Časovno prilagojen študij bo omogočil dokončanje študijskega programa v daljšem času. Posamezniki, ki bodo želeli le nadgraditi svoje visokošolsko znanje, pa bodo lahko po novem zakonu pridobili mikrodokazila, kar je po Papičevih navedbah novost v slovenskem prostoru.
Precej je novosti pri delovanju Nakvisa in postopkih akreditacije; med njimi se spreminja obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let.
Novi zakon uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Študentski dom Ljubljana se bo tako po uveljavitvi zakona priključil ljubljanski univerzi. Predlog zakona gre še v nadaljnjo obravnavo, v državnem zboru bo predvidoma sprejet v začetku leta 2025, je še dodal Papič.
Opozorila o pravici slovenskih študentov do izobraževanja v slovenskem jeziku
V razpravi je med drugim predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Peter Štih opozoril na spremembo člena o učnih jezikih. Meni namreč, da imajo slovenski študentje, ki študirajo na slovenskih visokošolskih zavodih, pravico do izobraževanja v slovenskem jeziku, pri čemer smiselne izjeme določa zakon. Da bi dosegli ta namen, bi bilo treba v 15. členu po njegovih besedah spremeniti formulacijo "večje število tujih študentov" z več kot polovico tujih študentov.
Predstavnik študentov pa je pozdravil določbe zakona, ki spodbujajo zdrav življenjski slog študentov, a opozoril na prepotrebno športno dejavnost predvsem v prvem letu visokošolskega študija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje